Za ratifikacijo v DZ je bila potrebna dvotretjinska podpora poslancev. Vseh sedem poslanskih skupin je v razpravi pred glasovanjem vnaprej podprlo ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU. Ob tem so poslanci izpostavili prednosti članstva Hrvaške v uniji in izrazili pričakovanje, da bo tudi to pripomoglo k rešitvi še preostalih odprtih vprašanj med državama.

Samo Bevk je v imenu Socialnih demokratov poudaril, da imata obe državi in naroda "velik zgodovinski in moralni kapital", saj ni prišlo do nobenih usodnih medsebojnih sovražnosti ali spopadov, kar je "rariteta evropskih razsežnosti". Ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe v DZ je po njegovih besedah nadaljevanje te pozitivne zgodovinske izkušnje in novo poglavje v odnosih med državama.

Polonca Komar iz Državljanske liste je spomnila, da je letošnje leto evropsko leto državljanov in prav v tem letu se EU pridružujejo hrvaški državljani in državljanke. Na Hrvaško samo je naslovila poziv, naj čim bolj izkoristi prednosti, ki jih nudi članstvo v EU. Poudarila je še, da bo "naše sosedstvo" s članstvom Hrvaške EU 1. julija letos dobilo novo evropsko dimenzijo.

Franc Bogovič je v imenu Slovenske ljudske stranke dejal, da gre za zgodovinski trenutek, ki pomeni velik korak za obe državi, ne samo za Hrvaško, ampak tudi za Slovenijo. Opozoril je na pozitiven pomen vstopa Hrvaške v EU, ki bo po njegovih besedah predstavljal velik korak za gospodarstvo, olajšal pa bo tudi življenje ljudem na obeh straneh meje.

Bogovič je izrazil tudi pričakovanje, da bo Hrvaška kot prijateljska država in enakopravna članica EU spoštovale dogovore in obljube, ki sta jih državi zapisali v dvostranskih dogovorih. Naslednji pozitiven korak v odnosih med državama pa bi morala biti po njegovih besedah dokončna rešitev še odprtih vprašanj.

V imenu DeSUS je spregovoril Franc Jurša, ki je izpostavil prizadevanja zunanjega ministra Karla Erjavca pri reševanju odprtih vprašanj med državama in prav tako dejal, da v stranki soglasno podpirajo sprejem Hrvaške v EU.

Jožef Horvat iz Nove Slovenije, ki je tudi predsednik odbora DZ za zunanjo politiko, ki je kot matični odbor predhodno prav tako soglasno podprl ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, je dejal, da današnji dan kaže, da napori vseh slovenskih vlad za iskanje rešitev nerešenih vprašanj med državama niso bili zaman. "Imamo pot, ki lahko pripelje do pravičnih rešitev v duhu največjih evropskih standardov," je dejal in dodal, da bomo po tej poti hodili skupaj.

Opozoril pa je, da je za "skupno hojo po isti poti potrebno zaupanje, med posamezniki, državniki, državami in narodi. To je vrednota, brez katere ne bo sožitja in miru". Ob tem je izrazil pričakovanje, da hrvaška politika ne bo nikoli izigrala slovenskega zaupanja.

Jani Möderndorfer je v imenu Pozitivne Slovenije prav tako izrazil upanje, da bodo dobri odnosi med državama po današnji ratifikaciji še boljši in opozoril, da vprašanje meje še ostaja nerešeno. Vstop Hrvaške v EU je po njegovih besedah razlog za veselje tudi zaradi pripadnikov slovenske narodnosti, ki živijo na Hrvaškem, saj bo stik z matico sedaj enostavnejši, meja pa lažje prehodna.

Stališče Slovenske demokratske stranke je predstavil Jožef Jerovšek, ki je tako kot Bevk poudaril, da sta državi in njuni ljudje "svetel vzor dveh sosed", ki se nista nikoli zapletli v vojne, prav tako "med nami ni bilo nikoli velikih razpok". Po vstopu Hrvaške v EU si Jerovšek obeta še tesnejše odnose med državama. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo pogled obeh držav zdaj "usmerjen v načrtovanje prihodnosti".