To je za vernike dan strogega posta in edini dan, ko v Katoliški cerkvi ni maše. Bodo pa po cerkvah pripravili bogoslužja velikega petka. Za ta dan je značilna tudi molitev križevega pota, v rimskem Koloseju ga bo vodil papež Frančišek.
Verniki bodo danes po cerkvah brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana pasijon. Za bogoslužja tega dne je v Katoliški cerkvi značilno tudi čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, med obredom pa posvečeno hostijo, ki simbolizira Jezusovo navzočnost, simbolno postavijo v grob. Po evangeličanskih cerkvah pa pri bogoslužjih na današnji dan oltar pogrnejo s črnim prtom in nanj postavijo trnjevo krono.
Obred velikega petka bo danes popoldne v vatikanski baziliki sv. Petra vodil tudi papež Frančišek, zvečer pa bo z verniki z vsega sveta molil še križev pot, ki sodi med vrhunce velikonočnih praznovanj v Rimu. Premišljevanja ob posameznih postajah križevega pota je letos pripravila skupina mladih iz Libanona.
Slovesnosti ob velikem petku bodo danes potekale tudi v Jeruzalemu in drugod po svetu, obrede velikega petka pripravljajo tudi po slovenskih cerkvah.
Veliki petek je del velikonočnega tridnevja, ki ga sestavljata še veliki četrtek in velika sobota. Ti dnevi kristjane uvedejo v veliko noč - praznik Jezusovega vstajenja, ki bo v nedeljo. Priprave na praznik se sicer začnejo z začetkom postnega časa, to se zgodi dan po pustu. Na ta dan, ki se imenuje pepelnična sreda, in na veliki petek pa za vernike velja strogi post.
Velik del pravoslavnih kristjanov bo sicer zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč, ki je največji krščanski praznik, letos obeležil pet tednov pozneje.
