Tanko se je z več kot 40-letnim delom na malih ekranih zapisal v srca in v spomin vseh gledalcev in za seboj pustil neizbrisan pečat, so sporočili s POP TV.
Tanko se je rodil 28. novembra 1945 v Pivki. Že kot študent novinarstva je prišel na televizijo, prvo vest pa posnel leta 1971 za Radiotelevizijo Ljubljana, kjer je kasneje postal tudi turnusni urednik. Leta 1972 je prvič iz Beograda poročal o delavskih brigadah, od takrat pa je bil vseskozi prisoten v informativnih oddajah.
Za poročanje s predvojnega Kosova je dobil Zlati ekran. Znan je postal po vodenju Dnevnika na javni nacionalni televiziji, od leta 1998 pa je vodil oddajo 24ur na POP TV. V novembru 2012 se je zaradi hujše bolezni poslovil od vodenja oddaje 24ur, a še vedno ostal dejaven del uredništva.
Kolegi iz novinarskih vrst so se Tanku lanskega novembra poklonili na prav poseben način. Podelili so mu najvišjo stanovsko nagrado Bratstvo resnice/Consortium Veritatis za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva in razvoju slovenske medijske krajine. Tankovo izjemno priljubljenost so gledalci dvakrat nagradili z Gongom popularnosti.
Kot so zapisali stanovski kolegi, je bil Tanko voditelj z veliko začetnico. Izjemno razgledan profesionalec, večni pozitivec, ki je življenjski nazor vpletal tudi v svoje delo. Skrbnik in branik zbornega slovenskega jezika, od vedno zapisan slovenski kulturi s petjem pri Vodopivcih in ljubiteljskem igranju. Luciden, sproščen, humoren. A hkrati resen, verodostojen, dostojanstven.
"Vedno bo ostal v naših srcih. Kot velik prijatelj in velik človek. Oddaja 24ur danes ne bi bila to, kar je, če ga ne bi bilo. Še danes ga imam pred seboj, kako je prihajal v redakcijo, naših skupnih trenutkov. Ti so bili kljub bolezni vseeno veseli in polni optimizma," je ob Tankovi smrti zapisal direktor informativnega programa POP TV Tomaž Perovič.
