Novice Svet24

Hrvaško pristopno pogodbo je doslej ratificiralo 22 članic EU. Belgija in Nizozemska sta tik pred koncem postopka. Ostanejo le še Danska, Nemčija in Slovenija, ki ratifikacijo pogojuje z dogovorom o Ljubljanski banki, kar v Evropskem parlamentu vzbuja skrbi. Zato sta bila vprašanje LB in Slovenija tudi v ospredju razprav odbora o poročilu o Hrvaški.

Odbor je v poročilu oziroma predlogu resolucije podprl "prizadevanja Slovenije in Hrvaške pri iskanju konstruktivne rešitve za Ljubljansko banko", spomnil, da "se dvostranskih vprašanj ne sme izkoriščati za oviranje integracijskega procesa sedanjih ali bodočih držav prosilk za članstvo", ter vse članice pozval, naj hrvaško pristopno pogodbo ratificirajo pravočasno.

Predlog resolucije, ki ga je pripravil evropski poslanec iz Češke Libor Rouček, so člani odbora danes podprli s 60 glasovi za, dva člana sta bila proti, štirje pa so se vzdržali. Evropski poslanci so k poročilu vložili 62 dopolnil, 19 so jih prispevali trije Slovenci; Tanja Fajon jih je vložila devet, Lojze Peterle šest, Ivo Vajgl pa štiri. Na koncu je bilo na podlagi dopolnil pripravljenih in potrjenih pet kompromisnih predlogov, eden od njih vključuje tudi omenjeno besedilo o LB.

Veliko prahu je dvignilo dopolnilo evropske poslanke iz Romunije Monice Luise Macovei, ki je predlagala, naj EU za Hrvaško vzpostavi popristopni mehanizem nadzora boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter izvajanja reforme sodstva. Ta predlog sicer ni naletel na podporo, češ da bi uvedba tega mehanizma postavila pod vprašaj ves koncept pogajanj s Hrvaško.

Podoben mehanizem je EU prvič in doslej edinkrat uvedla za Romunijo in Bolgarijo, za Hrvaško pa ga ni predvidela, ker meni, da je bila država za razliko od sedanjih najmlajših članic unije že pred pristopom dovolj nadzorovana. Iz Hrvaške je bilo v odzivu na to dopolnilo slišati užaljene besede, češ da Romunija res ni država, ki bi ji lahko solila pamet o korupciji.

Padlo je tudi Vajglovo dopolnilo k pozivu Hrvaški k spoštovanju pravic manjšin, priseljencev, lezbijk in gejev. Poslanec je želel dodati opozorilo, da "nekateri najvišji predstavniki Cerkve na Hrvaškem redno uporabljajo jezik, ki odkrito poziva k nestrpnosti do lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev". Rouček in večina članov je menila, da izpostavljanje ene same institucije v takšni resoluciji ni primerno.

Resolucija Evropskega parlamenta, ki jo mora najprej potrditi pristojni odbor, nato pa še evropski poslanci na plenarnem zasedanju, ni zavezujoči dokument. Hrvaška je sicer za vstop v EU 1. julija letos že dobila blagoslov Evropskega parlamenta, ki je potreben pred podpisom pristopne pogodbe.