Slovenija

Kaj se bo zgodilo s predorom Karavanke?

STA / A.M.
9. 2. 2013, 09.50
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Slovenija je začela s postopkom umeščanja v prostor druge cevi predora Karavanke. Druga cev naj bi bila po načrtih zgrajena do aprila 2019, takrat naj bi se ves promet preusmeril vanjo, stara cev pa bi se uporabljala kot ubežni rov in se hkrati obnavljala z namenom vzpostavitve prometa v obeh ceveh.

Vrednost celotne investicije je ocenjena na približno 250 milijonov evrov, pri čemer se investicija razdeli glede na dolžino predora v posamezni državi. Na ministrstvu ocenjujejo, da bo Slovenija za gradnjo druge cevi odštela približno 120 milijonov evrov, sredstva za gradnjo pa bo delno poskušala pridobiti iz evropskih sredstev v okviru prihodnje finančne perspektive.

Takšen sklep, ki odstopa od že potrjenega vladnega sklepa iz avgusta 2011, je v tem tednu sprejela vlada. Po stari različici bi moralo biti do aprila 2019 zagotovljeno obratovanje dvocevnega predora Karavanke, torej promet po obeh ceveh.

Trenutno je v obratovanju prva faza karavanškega predora, in sicer ena predorska cev od prvotno načrtovanih dveh. Glede na minimalne varnostne standarde, ki jih je EU predpisala v 2004, je treba do leta 2014 vse predore ustrezno varnostno nadgraditi. Ker je predor Karavanke meddržavni, Avstrija pa ima veliko število predorov, se je ta rok v primeru tega predora podaljšal do aprila 2019.

Slovenija in Avstrija sta imeli v začetni fazi pogajanja različne poglede glede nadgradnje predora Karavanke. Slovenska delegacija je vseskozi zagovarjala izgradnjo druge cevi kot najbolj optimalno dolgoročno rešitev, avstrijska stran pa le minimalno nadgradnjo, in sicer izgradnjo ubežnega rova.

Ko so se poleti leta 2011 in tudi v letu 2012 pred karavanškim predorom začeli pojavljati večkilometrski zastoji, so se začela stališča o načinu nadgradnje zbliževati, pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

Avgusta lani je meddržavna komisija soglašala z izgradnjo druge cevi predora in sklenila, da se po izgradnji druge cevi ves promet preusmeri v novo cev, obstoječa, torej stara cev, pa se bo uporabljala za ubežni rov in se bo hkrati obnavljala s ciljem vzpostavitve prometa v obeh ceveh.

Z vidika kakovostne in celovite obnove stare predorske cevi, katere poškodbe so danes že jasno vidne, je po ocenah ministrstva vodenje dvosmernega prometa po novi cevi logična in strokovno utemeljena rešitev. Na ta način bo sanacijo stare cevi mogoče izvesti kakovostno, brez zastojev oz. morebitnega zaprtja predora.

Novembra lani se je meddržavna komisija dogovorila za pripravo terminskega plana izvedbe celotnega projekta s ciljem dokončati izgradnjo druge predorske cevi do aprila 2019.

Slovenska delegacija je tudi obvestila Avstrijo, da je Slovenija začela s postopkom umeščanja v prostor druge cevi predora Karavanke. Z gradnjo druge predorske cevi je potreben državni prostorski načrt, ki ga je Avstrija že pridobila v okviru pridobivanja dovoljenja za prvo cev.

Postopek umeščanja bi se lahko po predvidevanjih ministrstva končal v letu 2015, je pred časom pisal časnik Finance. Bo pa ministrstvo vzporedno poskušalo pridobiti gradbeno dovoljenje in dokumentacijo za izvedbo. O stroških odkupa zemljišč ne želijo špekulirati.

Druga cev predora Karavanke bo potekala na vzhodni strani zdajšnje cevi, dolga pa bo približno osem kilometrov.