Slovenija

Višje sodišče razveljavilo sodbo proti finskemu novinarju zaradi oddaje Resnica o Patrii

STA
12. 12. 2012, 21.17
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Višje sodišče je razveljavilo sodbo, po kateri bi finski novinar Magnus Berglund in finska televizija YLE ter nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Bojan Potočnik morali predsedniku SDS in premieru Janezu Janši plačati 21.500 evrov odškodnine zaradi izjav v oddaji Resnica o Patrii, poroča spletni portal Delo.si.

Decembra lani je Okrožno sodišče v Ljubljani razsodilo, da morata Berglund in finska televizija YLE plačati Janši 15.000 evrov in umakniti izjavo, da je oseba, ki je v Patriinih dokumentih označena z "J", Janša in da je Patria podkupila predsednika slovenske vlade.

Svoje mnenje, da je Janša oviral policijsko preiskavo domnevno spornih poslov pri nakupu osemkolesnikov, bi moral po tej sodbi umakniti tudi nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Potočnik, ki mu je sodišče naložilo tudi plačilo 6500 evrov odškodnine.

Pritožbe so vložili tako Janša kot trije toženci, ki bi morali plačati odškodnino. Janša je sicer s tožbo zahteval milijon in pol evrov odškodnine. Višje sodišče pa je po informacijah spletnega portala Delo.si pritožbam ugodilo in sodbo v tem delu razveljavilo ter vrnilo v ponovno razsojo.

Hkrati pa so višji sodniki v celoti pritrdili delu sodbe, ki se nanaša na direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja, poroča Delo.si. Tega je okrožno sodišče kot edinega toženega v celoti opralo krivde, saj je tožbeni zahtevek proti Švajgerju zavrnilo v celoti.

Ker je sodba v tem delu pravnomočna, zgodba pa za Švajgerja končana, mu mora Janša vrniti 6208 evrov pravdnih stroškov. "Spet smo zmagali. Tožnik je gotov," je sodbo višjega sodišča po poročanju portala komentiral Švajgerjev pooblaščenec odvetnik Stojan Zdolšek.

V odvetniški pisarni Zidar Klemenčič, ki v tej zadevi zastopa Janšo, pa so v odzivu na odločitev opozorili, da je imel Berglund ves čas sojenja na prvi stopnji priložnost sodišču predložiti dokaze, s katerimi bi lahko dokazoval, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost izjavljenega oziroma da za podano izjavo obstoji zadostna podlaga v dejstvih, "pa teh dokazov kljub pozivom sodišča ni predložil, prav tako se ni udeležil zaslišanja".

"Sodišče prve stopnje je tako pravilno razsodilo, da je protipravnost ravnanja prvotožene stranke podana. Sodišče bi moralo jasno obsoditi neresnično, v celoti nedokazano in hudo žaljivo obtožbo. Žal je to moč premoglo sodišče prve stopnje, višje sodišče žal ne," so zapisali.