Nova serija
Gospodar prstanov Jeseni letos naj bi na male zaslone prišla predserija Gospodarja prstanov, ki naj bi se dogajala še nekaj tisočletij pred dogodki v Hobitu, v njej pa bo nekaj nesmrtnih junakov, ki jih že dobro poznamo, na primer Galadriel in Elrond. Šlo naj bi za najdražjo serijo do zdaj – s proračunom več kot 450 milijonov dolarjev.
Pisatelj in profesor angleškega jezika in literature na Oxfordu, J. R. R. Tolkien, se je rodil na včerajšnji dan pred 130 leti v Bloemfonteinu (danes Republika Južna Afrika). Oče moderne fantazijske literature je odraščal na angleškem podeželju, kjer je raziskoval močvirja, hribe, kmetije, stara mesta in njihove zgodovinske zgradbe, mama ga je učila botanike in jezikov, že kot otrok je prebiral vse možne pravljice, sage, pustolovske in fantazijske romane – vse to je kasneje vplivalo na njegova dela. Ko je imel dvanajst let, je njegova mama umrla zaradi sladkorne bolezni, tako da sta z mlajšim bratom Hilaryjem postala siroti (njun oče je umrl že deset let prej), in njun skrbnik je postal duhovnik, oče Francis, ki je nadarjenega fantiča še spodbujal k učenju. Tolkien je tako študiral latinščino in staro angleščino (pa tudi staro nemščino, norveščino in finščino) ter kasneje angleščino in angleško književnost in že kot študent se je srečal z izmišljenimi jeziki – ter jih tudi sam začel ustvarjati.
LJUBEZEN IN KODE
Pri šestnajstih se je zaljubil v Edith Mary Bratt in se osem let kasneje z njo tudi poročil – in moral le nekaj mesecev kasneje kot vojak prve svetovne vojne oditi v Francijo. »Fantje so se morali prijaviti v vojsko, ali pa so bili javno ponižani. Grd precep za mladega fanta s preveč domišljije in malo poguma,« se je spominjal. Edith je ves čas vedela, kje se njen mož nahaja, saj je Tolkien v svoja pisma vključeval skrivne kode, ki jih je poznala le ona. Po nekaj mesecih vojskovanja je zbolel za mrzlico in bil poslan nazaj v Anglijo, kjer je po vojni začel poučevati staro angleščino in književnost ter pisati svoje sage o Srednjem svetu, hkrati pa je veliko prevajal in pisal strokovne članke.
ZASLUŽENA SLAVA
Leta 1959 se je kot profesor upokojil, a je že deset let prej izdal Gospodarja prstanov, ki se je (skupaj s Hobitom, ki je izšel že leta 1937) odlično prodajal ter Tolkienu že takrat prinesel veliko bogastvo in slavo. Ob njegovi smrti leta 1973 zaradi krvavečega čira in vnetja prsnega koša je bil njegov imperij vreden več kot dve milijardi angleških funtov. Njegova ljubljena žena, s katero je imel tri sinove in hčerko, je umrla dve leti pred njim, na njunem grobu sta ob njunih imenih napisani še imeni Luthien in Beren; tak je tudi naslov ljubezenske zgodbe o nesmrtni vilinki in smrtniku, ki je izšla šele dolga leta po njegovi smrti – tako kot številna druga njegova dela, ki so jih kasneje objavili ali celo dokončali njegovi otroci.
SREDNJI SVET
Za Hobita in Gospodarja prstanov si je Tolkien izmislil povsem nov svet z lastno zgodovino, mitologijo, jeziki, kulturo … Vse to je razdelal v detajle in zapakiral v razburljivo dogodivščino z raznolikimi junaki, epskimi bitkami med dobrim in zlom ter skrivnostnimi dogodki. Med bralci je sprožil pravo histerijo že za časa svojega življenja, obe knjigi pa sta kultni in med najbolje prodajanimi še danes. Prevedeni sta bili v številne jezike, z njima se ukvarjajo različni strokovnjaki (in še več laikov), ki pišejo disertacije, analize in eseje; knjigi in njuna mitologija so vplivale na številna dela v popularni kulturi, dodatno pa so njihov sloves in Tolkienov renome povzdignili hollywoodski filmi.
