Koronačas je zaznamoval tudi jubilejno 60. podelitev najvišjih slovenskih priznanj na področju kulture. Program je uvedel balet na temo Prešernovega Povodnega moža v izvedbi plesalcev Baleta SNG Maribor, postavljen v Narodno galerijo, ki jo je režiser David Sipoš tudi sicer uporabil za kuliso kulturnega dogajanja. Zdravljico je nato sprva izvedel pihalni kvintet Slowind, kasneje pa jo je recitirala tudi igralka Barbara Cerar.

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je v nagovoru poudaril, da je nocoj šlo za umetnost: "Za tisto diamantno konico kulture, ki odriva na globoko, ki 'dviga um in bitje ti razmika', ki nemirni duši, ki se rada moti, kot 'svetla senca kaže tja, od koder luč izvira'. In se nikoli ne rima na 'boniteto', ampak vselej le na nezastarljivost in na 'kvaliteto'."

Muhovič je dejal, da je upravni odbor s področnimi komisijami v prejetih predlogih za nagrade skušal prepoznati opuse in dela, ki v slovenski kulturi podaljšujejo in utrjujejo njen arhetipski kanon: "Ki tej kulturi dodajajo, ker svetu odvzemajo jarem predmetne golote in nepozornosti, v kreaciji brišejo sled prigodnosti in kratkovidnosti ter tkejo to, kar človeka potolaži, 'ko skozi drugega pogleda vase in najde tretje, ki rahlja okove', kakor pravi pesnik."

Po njegovih besedah so med predlogi našli, "kar je trajnega obstoja vredno v slovenski poeziji in prozi, v arhitekturni pragmatiki in invenciji, v suvereni poetiki glasbene poustvarjalnosti, v raziskujoči in katarzični gledališki in filmski režiji ter v asketskem slikarstvu z globoko semantiko". Ob koncu nagovora je vsem zaželel "prešeren praznik slovenstva in duhovne osvežitve".

Prešernova nagrajenca

Prešernova nagrajenca v letu 2021 sta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Lainšček, katerega predstavitev je bila posneta v knjižnici, je pisanje opredelil kot potovanje z junaki skozi roman, v katerem sam ni vseveden, ampak je pravzaprav eden od akterjev. V zahvalnem nagovoru je izrazil solidarnost z ustvarjalci, ki so se v času epidemije znašli v stiski.

Lainšček je poudaril tudi pomen oživljanja kulturnega življenja in spodbujanja umetniške ustvarjalnosti po epidemiji: "Če bomo to spregledali, če nam bodo vmes propadle delavnice oblakov, tovarne občutkov lepega in najdišče smisla, se še tako zdravi, siti in lepi ne bomo imeli česa veseliti."

Mušičev portret pa so med drugim posneli v njegovem ateljeju. Dejal je, da je bil njegov največji vzornik oče, arhitekt Marjan Mušič. Po besedah Prešernovega nagrajenca je za arhitekta pomembno, da tudi pri menjavi stilov ali trendov ohrani osebni izraz v ustvarjanju in vanj verjame, saj bo le tako njegova arhitektura ostala avtentična.

V zahvali pa je Mušič izrazil čast, da so letos z nagrado počastili umetnost arhitekture in celotno umetnost prostora. Spomnil je na bogato slovensko arhitekturno tradicijo z Jožetom Plečnikom na čelu in se zavzel za spodbujanje, spoštovanje in uveljavljanje "naše odlične sodobne ustvarjalnosti na področju umetnosti prostora, za njeno prepričljivo prodornost, s katero bomo zajezili poplavo konfekcijske in slabe arhitekture ter neprimernih posegov v prostor".

Nagrajenci Prešernovega sklada

V predstavitvah so o svojem delu spregovorili tudi letošnji nagrajenci Prešernovega sklada - Brane Senegačnik, ki je bil nagrajen za pesniško zbirko Pogovori z nikomer, violinistka Lana Trotovšek in gledališki režiser Tomi Janežič ki sta bila nagrajena za dosežke v zadnjih treh letih, Matjaž Ivanišin, nagrajen za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan, slikar Aleksander Červek, nagrajen za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj, ter arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, nagrajeni za projekta Materinski dom v Ljubljani in Poslovna stavba Tem Čatež.