Hrovat se je rodila leta 1955 v Kočevju, po študiju na AGRFT v Ljubljani se je zaposlil v novogoriškem gledališču in mu ostal zvest štiri desetletja. Nastopil je v več kot 100 uprizoritvah, v nekaterih je igral tudi različne vloge. Med takšnimi v SNG Nova Gorica kot zelo odmevne navajajo komorno igro Jima Cartwrighta v režiji Laryja Zappie Dva, v kateri se je levil skozi kar 11 vlog, in veliko fresko Srečka Fišerja v režiji Janusza Kice Medtem, nagrajeno kot najboljša predstava Borštnikovega srečanja.

Sooblikoval je še dve uprizoritvi, ki sta bili nagrajeni kot najboljši predstavi Borštnikovega srečanja, bil je Srčni fant v Ljudožercih Gregorja Strniše v režiji Mileta Koruna in Brodin v Rdečih nosovih Petra Barnesa v režiji Dušana Mlakarja. Vključen je bil v še več izstopajočih ansambelskih uprizoritev.

Za dramsko igro je prejel priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za vlogi Jerneja v Vorancu in Guyja Jonesa v Razglašenem zboru Alana Ayckbourna v režiji Stanislava Moše (1991) ter na festivalu Dnevi komedije nagrado žlahtni komedijant za vlogo v skupini rokodelcev v Shakespearovem Snu kresne noči v režiji Kice (2003).

Igral je tudi v ameriškem celovečercu Železni križec režiserja Sama Peckinpaha, nemškem TV filmu Belo in črno kot dnevi in noči Wolfganga Petersena z Brunom Ganzem v glavni vlogi ter v domačih filmih, nadaljevankah in TV filmih, kot so Bele trave Boštjana Hladnika, To so gadi Jožeta Bevca, Draga moja Iza Vojka Duletiča, Nasvidenje v naslednji vojni Živojina Pavlovića, Heretik Andreja Stojana in Sladke sanje Saša Podgorška. Na televiziji smo ga lahko spremljali v vlogi Milana Žorža v seriji Najini mostovi.

Kot režiser je ustvaril vrsto ljubiteljskih predstav, največ v Prosvetnem društvu Štandrež, so še zapisali v SNG Nova Gorica.