Blaž peršin

Poletni intervju z direktorjem mestnega muzeja in galerij: Gre tudi za občutek prijetnega doživetja

N.S.
24. 7. 2020, 21.00
Deli članek:

Tako kot večina kulturnih ustanov pri nas se tudi priljubljeni Mestni muzej Ljubljana počasi vrača v stare tirnice, čeprav stanje v svetu in Sloveniji ni najbolj rožnato. V poletnem intervjuju smo tokrat govorili z direktorjem MGML Blažem Peršinom, ki v zadnjih dneh opaža ponoven dvig števila obiskovalcev in odpira nove razstave ter projekte.

Mateja Jordovič Potočnik
Blaž Peršin nam je zaupal načrte za prihodnost muzeja in kaj vse se da videti v poletnih dneh.
 Poleg festivala Indigo v septembru novembra v Galeriji Jakopič načrtujejo veliko razstavo o slovenski reportažni fotografiji, na ogled bodo tudi velika razstava o zbirateljstvu sodobnega umetniškega ustvarjanja in številni manjši projekti, zanimivi za vse ljubitelje umetnosti. 

Kljub trenutnim razmeram ne mirujete. Kaj vse ponujate v poletnih dneh v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane?

Na voljo so različni programi, vodstva po naših razstavah od Mestnega muzeja Ljubljana, Plečnikove hiše do naših galerij. V začetku septembra načrtujemo festival Indigo s pomenljivim naslovom Zdaj je prepozno. Želimo poudariti stremljenje po angažmaju našega občinstva pri relevantnih vprašanjih današnjega časa in ponuditi oprijemljive odgovore. Zvrstili se bodo okrogle mize, predavanja, razstave, glasbeni program, predstave, ki bodo ponujale razmislek o času in razmerah, v katerih smo. Delovati moramo takoj, saj bomo drugače zamudili pomembna vprašanja, na katera moramo odgovoriti. Čas je nepredvidljiv, čas strahu nas preveva v vsakem trenutku. Podati želimo tudi pozitivne razmisleke, kako naprej.

MGML v teh dneh obiskujejo tudi tisti, ki pridejo v Ljubljano samo na dnevni obisk iz drugih krajev Slovenije, kajne?

Obisk muzeja in naših galerij je čas za razmislek, kako minljivi smo, kaj želimo izvedeti o naši preteklosti, obenem pa videti, kako gledamo na sedanjost, prihodnost. Obisk nam ponuja tudi prostor, da pogledamo na vrednotenje naših preteklih spoznanj in to, kaj se iz zgodovine, umetnosti lahko naučimo. Poleg tega je v našem muzeju tudi niz koncertov v poletnem obdobju, letos, sicer v manjšem številu, lahko v prijetnem ambientu muzeja poskrbimo tudi za glasbene užitke.

Nekateri se namreč še vedno izogibajo obisku kulturnih ustanov. Kako pri vas zagotavljate varen obisk in prijetno izkušnjo?

Sledimo vsem navodilom NIJZ in lahko zagotovimo, da je obisk muzeja varen način, kako lahko nekaj novega izvemo in pri tem poskrbimo, da naše zdravje ne bo ogroženo. Druženje je omejeno in naši uslužbenci lahko s svojim delom in znanjem zagotovijo, da se boste počutili varno in sproščeno ob obisku muzeja, galerije. Obisk muzeja pomeni tudi način, da pogledamo razstavo, poslušamo koncert, spijemo kavo v kavarni in se ob tem sprostimo. Glede na to, da je naš muzej velika stavba, ni prav nobene nevarnosti, da ne bi zagotovili varnega obiska in občutka prijetnega doživetja.

Kateri aktualen projekt bi izpostavili in ste nanj še posebej ponosni?

Seveda priporočam obisk naše stalne razstave Ljubljana. Zgodovina. Mesto., na kateri lahko občudujete najstarejše leseno kolo na svetu. Potem je tu razstava Knjiga. Znanje. Razum. Ta razstava obravnava čas od konca 16. stoletja do začetka 19. stoletja, ki je bilo obdobje velikega razmaha novega svobodomiselnega razvoja slovenske inteligence, ki se je takrat porajala. V Galeriji Jakopič je na ogled sodobna indonezijska fotografija, v mestni galeriji je razstava Svobodno sonce domačih avtorjev mlajše generacije, v galeriji Vžigalica pa je na ogled razstava A dela?, ki se ukvarja z vprašanjem ustvarjanja v času razvoja digitalnih tehnologij. Predstavljena so dela mednarodnih avtorjev, ki iščejo nova spoznanja na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije.

Mateja Jordovič Potočnik
Direktor MGML je že vrsto let, saj zna umetnost in razstave približati vsem ljudem.

V čem je vaše osebno preživljanje tega poletja drugačno v smislu kulturnih vsebin, ki jih spremljate?

Jasno je, da je epidemija vplivala na doživljanje kulturnega in umetniškega prostora, a vendar obisk razstave, koncerta, predstave ni umanjkal. Ne smemo se prepustiti malodušju. Predvsem pa moramo poskrbeti, da ne bomo vztrajali samo pri digitalnih vsebinah in se raje prepustimo živi umetniški izkušnji, saj bomo le na ta način pripoznali umetnost in kulturo kot vrednoto, ki nam pomaga, da prebrodimo težke trenutke in pri tem tudi nekaj novega odkrijemo. Samo pomislimo, kako dolgočasno in neinventivno je življenje brez kulture in umetnosti.