Janez Bermež se je rodil 18. avgusta 1935 na Vrhniki. Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani v letniku Mire Danilove. Študij je absolviral z vlogo Andreja v Brnčičevi igri Med štirimi stenami leta 1962. Še isto leto se je zaposlil v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje, kjer je ostal do upokojitve v sezoni 1999/2000.

Prejel je nagrado Borštnikov prstan, ob tem pa še prejemnik nagrade Prešernovega sklada, dveh Borštnikovih nagrad, nagrade sklada Staneta Severja in številnih drugih, so spomnili v celjskem teatru.

Bermež pa v svoji dolgoletni karieri ni močno zaznamoval le SLG Celje, temveč celoten slovenski gledališki prostor. Preigral je tako rekoč ves najpomembnejši dramski repertoar, tako iz domače kakor tudi iz tuje klasične in sodobne dramatike. Bil pa je tudi zelo dober komik. 

V gledališču je ustvaril skoraj 160 vlog, pomemben pečat pa je pustil tudi v filmu in na televiziji. Slovel je po prefinjeni, študiozni in intuitivno poglobljeni igri, so zapisali v gledališču. 

V enem od maloštevilnih intervjujev je Bermež dejal, da mu je bil še posebej pri srcu lik Hermana Celjskega. Igral ga je tudi na celjskem gradu, saj mu je vloga odprla diapazon veličastnih čustvenih stanj. Ponosen je bil, da je preigral celoten Cankarjev opus, večinoma pod vodstvom Mileta Koruna; v najbolj markantnem spominu je imel vlogi dr. Grozda v komediji Za narodov blagor in Poljanca v Lepi Vidi. Za obe je prejel Borštnikovi nagradi. Veselil pa ga je tudi njegov komedijski repertoar. 

Jernej Novak je v utemeljitvi za Borštnikov prstan med drugim zapisal, da je bil Bermež izjemen govorec, po sodbi strokovnjakov, gledaliških lektorjev najboljši med slovenskimi igralci: "Njegov glas je sonoričen, govorica razkošno modulirana, izreka natančna. Kljub značilni intonaciji ni nikoli stereotipen, vedno je prefinjen v izrazu, pa naj izreka grobost ali liričnost. Sledi strukturi verza, dojemljiv je za sočasnost govorjenega jezika, odprt, moderen." 

Strokovna kritika je v Bermeževih odrskih stvaritvah videla igralca, ki zna ustvariti zapleteno, s protislovji zaznamovano človekovo naravo, jo izraziti z igro, ki je polna odtenkov. Priznavala mu je, da je mojster komično-tragičnega niansiranja in poudarjanja tragikomične človekove usode tako takrat, ko oblikuje like klasične komedije, kot tedaj, ko interpretira dramatiko absurda. 

Med drugim je Bermež nastopil tudi v filmih, kot so Moj ata socialistični kulak v režiji Matjaža Klopčiča, Nasvidenje v naslednji vojni Živojina Pavlovića in Idealist v režiji Igorja Pretnarja. 

V celjskem gledališču so poudarili, da je Bermežev opus resnično veličasten in predstavlja enega od kolosov slovenskega igralstva: "Lahko ga postavimo ob bok vsem največjim slovenskim igralcem druge polovice 20. stoletja od Severja do Šugmana. (...) Skratka, vsestranski, izjemen talent, kar je velika redkost tudi v svetovnem merilu."