Kot je ob razstavi v Galeriji Murska Sobota ob umetnikovi 80-letnici povedal direktor galerije Robert Inhof, je Leta 1938 v Mitrašincih v Severni Makedoniji rojeni Franc Mesarič do svoje različice hiperrealizma prišel povsem spontano in neodvisno, ko je slikal izreze mesta Murska Sobota sicer natanko tako, kot jih je videl skozi okno ateljeja, stanovanja ali z delovnega mesta v Pomurski tiskarni.

Umetnik je prirejal samostojne razstave in sodeloval pri skupinskih, največ v domačem Prekmurju, v Galeriji Murska Sobota. Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad doma in v tujini, med drugim leta 1998 nagrado za življenjsko delo mestne občine Murska Sobota.

"Mesaričevo zanimanje vzbudijo tiste na videz nepomembne točke mesta, kot so Loterija, železniška postaja, gostilniški interjerji in novodobni mestni kubusi. To so tako vsakdanje in običajne lokacije, da človeku srečanje z njimi sploh več ne prihaja v zavest. Na Mesaričevih slikah so postale te lokacije potopljene v popolnoma odtujeno, osamljeno in neprijazno vzdušje. Slikar s svojimi slikami ni mehansko odslikaval stvarnosti, takšne kot je bila, temveč je s svojimi slikami ustvaril svojo interpretacijo in občutenje te stvarnosti," je povedal Inhof.

Leta 1980 je začel Mesarič slikati interierje ateljeja, sledila so raziskovanja asemblaža in nato geometrijskih abstrakcij, ki so proti koncu 20. stoletja našla svojo umiritev v ritmih ravnic, na začetku 21. stoletja pa je začel Mesarič slikati cikel Kopalcev.

"Slikar, ki si je kot otrok želel biti morjeplovec, zdaj pride do obale. Vendar pa to ni obala sproščenega dopustniškega živžava, temveč tesnobna obala poslavljanja. Figure se poslavljajo in na gladini mrtvega morja izvedejo svojo poslednjo gestikulacijo ali pa enostavno izginjajo v tem morju, tako da so s hrbtom obrnjene proti gledalcu," je ob razstavi leta 2018 povedal Inhof in dodal, da slike iz drugega desetletja 21. stoletja predstavljajo svet, ki je postal za umetnika povsem tuj in nezmožen razumevanja.

Kot je še povedal Inhof, se lahko ob teh zadnjih slikah, ne glede na njihov pesimistični izraz in dvome o smislu umetnosti, pri ustvarjanju zavedamo umetnikove volje in moči, to pa so stvari, ki jih v popolnem pesimizmu, brezsmislu in nesmislu ne najdemo. Mesarič se je tedaj strinjal in pritrdil, da je kljub pesimizmu ves čas upal, glede pop arta pa poudaril, da je resnično ustvarjal povsem spontano, brez vplivov iz ZDA.