Njene največje filmske vloge:
Kdo tam poje (1980)
Višnja iz Tašmajdana (1968)
Varljivo leto 68
Sutjeska (1973)
Užiška republika (1963)
Valter brani Sarajevo (1972)
Kariero igralke je Neda Arnerić začela že zelo mlada. Pri desetih letih so jo odkrili v eni od beograjskih osnovnih šol, pri 13 letih je že dobila prvo glavno vlogo, v filmu Sanje režiserja Puriše Đorđevića, zgodbi o otrocih, ki jim je druga svetovna vojna uničila sanje. Do svojega 18. leta je imela za sabo že deset filmskih glavnih vlog, prav tako je prejela veliko ponudb iz tujine. Nedin oče je bil eden od bolj znanih zdravnikov v Beogradu, mama pa je bila gospodinja, ki se je ukvarjala z njeno kariero in jo spremljala na snemanja.
Trije zakoni brez otrok
Neda Arnerić je bila trikrat poročena. V prvi zakon je stopila z soigralcem iz filma Užiška republika, drugi zakon, z 32 let starejšim igralcem Radetom Markovićem, je trajal slaba tri leta, potem pa je leta 1981 spoznala svojo največjo ljubezen. Po predstavi Mušica je spoznala zdravnika Milorada Mešterovića, ki si je prišel predstavo ogledat. Povabil jo je na večerjo, že čez nekaj dni sta začela skupaj živeti, kmalu sta se poročila in ostala skupaj dolgih 37 let, dokler ni lani mož umrl za posledicami raka. Njegove smrti ni Neda nikoli prebolela. »On je bil meni vse. Sin, brat, mož, oče, ljubimec in prijatelj. Srečna sem, ker sem ga našla. Marsikaj se je dogajalo v najinem zakonu, nisva bila svetnika, sva pa vedno ostala najboljša prijatelja,« je dejala po njegovi smrti.
Otrok – neizpolnjene sanje
Mama je podpirala njeno kariero, oče pa ni bil prav zadovoljen, ker se je Neda v filmih nekajkrat pojavila razgaljena in so jo razglasili za seks simbol.
Neda in Milorad sta v 37 letih preživela marsikaj, imela sta velike sanje, a želja, da bi postala starša, se jima ni nikoli uresničila. »Nimam otrok, vendar ne ker si jih ne bi želela, preprosto se nama ni posrečilo. Danes vidim, v tem popačenem svetu vrednot, da je otroke težko vzgajati, kar sem opazila tudi pri svojih prijateljicah. Okoli mene je veliko njihovih otrok, veliko se družim tudi s svojimi nečaki. Mislim, da je treba jemati vzgojo otrok kot arhitekturni projekt, ki ga je treba graditi in v katerega moraš veliko vlagati, da se ne bi zrušil. Na koncu lahko ta otrok izpade popoln, lahko pa se tudi zgodi, da vse propade. V mojem otroštvu je bila vzgoja čisto drugačna. Mi smo sami rasli in se nismo bali ulice,« je pred leti iskreno povedala o odnosu do otrok.
Boj z depresijo
Igralka si je v zadnjih letih dvakrat poskušala vzeti življenje. Prvič je v skrivnostnih okoliščinah padla iz tretjega nadstropja in si pri tem močno poškodovala hrbtenico, drugič pa je pojedla veliko količino tablet, a jo je še pravočasno našel brat. Ta pa je bil tudi tisti, ki jo je zdaj v njenem stanovanju našel mrtvo.
»Čeprav sem nagnjena k depresiji, ta pride in mine,« je razkrila o svojem boju z depresijo. Po prvem poskusu samomora je priznala, da jo je osamljenost zelo bolela.
»Ljudje so me, ko sem bila v bolnišnici, preprosto nehali klicati. Da me ne bi vznemirjali, so rekli. Ko sem se vrnila domov, me še vedno ni nihče poklical. Morala sem poklicati na veliko telefonskih številk, da sem vsem povedala: 'Vi me ne vznemirjate, potrebujem vas.' Večina je odvrnila, da sem imela izključen telefon in da me zato niso mogli priklicati. Ampak jaz sem zdaj doma, želim si, da bi se vrnila v življenje, v gledališče, na film in televizijo. Vem, da imam v sebi še veliko za dati,« je povedala le nekaj mesecev pred smrtjo.
