Milanu Kunderi, ki v Franciji živi od leta 1975, je komunistični režim češko državljanstvo odvzel pred skoraj 40 leti. Od emigracije je imel le omejene stike z rodno Češko.

Češki veleposlanik v Parizu Petr Drulak je Kunderi je dokument izročil minuli teden v pisateljevem pariškem stanovanju. Kundera je tako po Drulakovih besedah sprejel ponudbo češkega premierja Andreja Babiša, s katerim sta se srečala na kosilu novembra lani med Babiševim obiskom v Parizu.

Milan Kundera se je rodil leta 1929 v češkem Brnu. V mladosti se je pridružil komunistični partiji, a so ga pozneje zaradi reformističnih pogledov, ki jih je izražal med in po Praški pomladi, iz nje izključili ter mu onemogočili delovanje. Postal je osovražena figura tedanje oblasti, posledično je leta 1975 odšel v Francijo, kjer je pozneje predaval na univerzah v Rennesu in Parizu. Leta 1979 so mu češke oblasti odvzele češkoslovaško državljanstvo, leto kasneje pa je postal francoski državljan.

Nekaj časa je v Franciji še pisal v češčini, leta 1993 pa je prešel na francoščino, a ta dela se po presoji nekaterih kritikov ne morejo kosati s tistimi, nastalimi v pisateljevem t.i. češkem obdobju. Med njegovimi najbolj znanimi romani so Šala, Življenje je drugje, Valček za slovo in Neznosna lahkost bivanja. V svojih delih je Kundera vselej z jedko ironijo in tudi kritično obravnaval socialistično družbo in se zavzemal za osebno in ustvarjalno svobodo.

Na Češkem je imel Kundera stike le s krogom tamkajšnjih prijateljev, tja je potoval le poredko in še to inkognito.