Predsednik republike Borut Pahor je Urban Kodru srebrni red za zasluge podelil za njegov "izjemen ustvarjalni opus, s katerim je odločilno zaznamoval slovenski gledališki, filmski, radijski in glasbeni prostor." Odlikovanje je v skladateljevem imenu sprejela Helena Koder, ki je ob tem prebrala soprogovo zahvalno pismo. Koder, kot je tedaj zapisal, visokega odlikovanja ni pričakoval. "Ne zato, ker svojega dela ne bi dovolj cenil, a ker sem se vse življenje posvečal različnim glasbenim zvrstem in se z glasbo usmerjal v različna področja, nisem pričakoval, da bo moje delo kdaj videno kot celota," je sporočil. 

Življenje in delo

Koder se je rodil 4. marca 1928 v Ljubljani, kjer je leta 1955 doštudiral medicino. Na srednji glasbeni šoli je študiral trobento in kasneje občasno obiskoval predavanja iz kompozicije in dirigiranja na Akademiji za glasbo. 

Med letoma 1945 in 1971 je bil solist pri Plesnem orkestru Radia Ljubljana, od leta 1971 do leta 1989 pa urednik za glasbo na Radioteleviziji Slovenija. Leta 1954 je ustanovil in do leta 1986 vodil Ljubljanski jazz ansambel. Z njim je gostoval na festivalih in prvi snemal domače jazzovske plošče. 

Napisal je glasbo za številne otroške in igrane radijske igre in gledališke predstave. Ustvaril je glasbo za 20 celovečernih filmov, štiri dokumentarce, deset televizijskih nadaljevank in 15 kratkih animiranih filmov ter avtorsko glasbo, ki jo je izvajal njegov ansambel. Podpisal je tudi približno 100 šansonov. 

Najbolj znan je kot avtor glasbe za idilično-tragično pripoved o ljubezni, ki jo je v Cvetju v jeseni po istoimenski povesti Ivana Tavčarja ekraniziral Matjaž Klopčič

Koder je leta 1992 prejel nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo RTV Slovenija podeljuje za dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha.