Kot je v utemeljitvi zapisala žirija, se z Bledo svobodo Frelih poskuša tudi v esejistiki, to pa nič manj velikopotezno kot v romanu in kratki prozi - poetika njegovega eseja je celo nekoliko podobna tej zadnji. Pred bralcem je izbrušena literarna govorica, v mnogih pogledih proza, nabita s sugestivnostjo, ki skoz meandre leposlovne retorike enako nagovarja tako njegov estetski čut kot potrebo po refleksiji.

Žirijo so sestavljali predsednica Ifigenija Simonović, Marko Golja, Mateja Komel Snoj in  Tomo Virk.

Med finalisti za Rožančevo nagrado so bili še Andrej Capuder za knjigo Zamrznjene besede (Mohorjeva založba Celovec), Peter Kovačič Peršin za Stopinje v pesku zgodovine (Distribucija Buča in društvo Knjižna zadruga) in Urša Zabukovec za knjigo Vseživo (KUD Logos).

Nagrado za najboljšo esejistično zbirko, poimenovano po pisatelju, dramatiku in esejistu Marjanu Rožancu, na pobudo Nika Grafenauerja podeljujejo od leta 1993. Najprej jo je podeljevala založba Mihelač skupaj s časnikom Dnevnik. Leta 1998 sta založba Mihelač in Nova revija ustanovili Sklad Marjana Rožanca, ki pa je poniknil skupaj z Novo revijo leta 2009. Zdaj nagrado podeljuje Društvo Marjana Rožanca.

Kot poklon Rožancu so v društvu te dni organizirali več dogodkov. V torek je v Volčjem gradu potekalo srečanje ob spominski plošči Rožancu, ki mu je sledil tradicionalni večer z letošnjimi nominiranci v Knjižnici Komen. Veliki finale bo v soboto na Rašici.