Pisma je po pisanju britanskega Guardiana po naključju odkrila strokovnjakinja Nora Crook iz univerze Anglia Ruskin v Cambridgeu med iskanjem podatkov, povezane z nekim manj poznanim književnikom iz 19. stoletja.

V spletni bazi arhiva dokumentov okrožja Essex je po naključju naletela na vnos z naslovom Pisma Mary Wollstonecraft Shelley, ko pa je kliknila na povezavo, je našla 13 pisem, napisanih med letoma 1831, kar je devet let po smrti soproga pesnika Percyja Bysshea Shelleya, in 1849, ko je že imela zdravstvene težave.

"Takoj sem vedela, da pisma niso bila še nikjer objavljena," je dejala Crookova. Pisma so naslovljena na Horacea Smitha, dobrega prijatelja njenega pokojnega moža, s katerim se je zbližala po moževi smrti, in na njegovo hčerko.

Poznano je, da so bili prijatelji, pisma pa tudi potrjujejo nekatera predvidevanja strokovnjakov, ki jih pred tem ni bilo mogoče preveriti, je poudarila Crookova in dodala, da pa je še lepše, ker nam razkrivajo osebnost Mary Shelley, ki jo je iz njih mogoče prepoznati kot zvesto in hvaležno prijateljico.

Mary je v pismih Smitha prosila za različne usluge, najbolj ganljiv pa je ponos na sina Percyja, ki veje iz njih. Pisma tudi razkrivajo, kako se je slabšalo njeno zdravstveno stanje, medtem ko njen znameniti roman Frankestein (1818) v njih ni niti omenjen.

Mary Shelly (1797-1851) se je rodila v Londonu kot hči filozofa Williama Godwina in feministke Mary Wollstonecraft. Leta 1914 je srečala pesnika Percyja Bysshea Shelleya in se decembra 1816 z njim poročila. Komaj dvajsetletna je objavila znameniti roman Frankenstein.