Pahor je še povedal, da ga je nekoč navdajal strah pred tem, da umetnosti ne razume, in je zato le redko stopil pred mikrofon in odprl kakšno razstavo. Kasneje je ugotovil, da je najpomembneje, da je človek pri pogledu na umetnost fasciniran ali pa ostane ravnodušen, saj je oboje sestavni del pogleda na umetnost.

"Stupica, eden največjih umetnikov 20. stoletja, gotovo ne pušča ravnodušnega nikogar," je še dejal Pahor.

Stupica velja za eno največjih imen slovenske in jugoslovanske umetnosti 20. stoletja, zadnjo večjo retrospektivo njegovih del pa so v Moderni galeriji pripravili leta 1968. V Moderni galeriji so si dela za tokratno postavitev izposodili od lastnikov in skrbnikov številnih javnih in zasebnih zbirk v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Nemčiji.

Izid kataloga in Stupičevo retrospektivno razstavo, ki bo v Moderni galeriji na ogled do 15. maja, je podprlo ministrstvo za kulturo.

Postavitev, ki združuje 130 slik ter 170 risb, gvašev, temper in akvarelov na papirju, je po besedah kustosinje Martine Vovk zastavljena študijsko in predstavlja dinamiko razvoja skozi vsa obdobja umetnikovega ustvarjanja ter prelomnice v njegovem delu. Znotraj tega so dela razporejena v tematske sklope, saj je umetnik ves čas raziskoval več poti vzporedno.

V prvi sobi so predstavljeni umetnikovi zgodnji portreti, avtoportreti in tihožitja. Sledijo dela iz temnega obdobja, v središču postavitve pa je svetlo obdobje, ki predstavlja vrhunec umetnikovega opusa v 60. in 70. letih minulega stoletja.

V tem času se povsem izoblikujejo najznačilnejši Stupičevi motivi - modernistične izpeljave lastne podobe, ženske figure, deklice - ob mizi z igračkami, neveste, žene - in ateljeja, ki predstavljajo sklenjen in introvertiran univerzum slikarjevega figuralnega intimizma in s katerimi Stupica ustvari kanonične podobe slovenskega modernističnega slikarstva.

Postavitev sklene serija avtoportretov iz skicirke, ki jih je Stupica ustvaril ob koncu življenja, ko so ga že zapuščale življenjske in ustvarjalne moči. Kot je dejala Vovkova, gre za umetnikov epilog, ki priča o tem, da je slikal, dokler je živel.

Retrospektivo spremlja obsežen razstavni katalog z besedili Tomaža Brejca, Martine Vovk, Sergeja Kapusa in Tomislava Vignjevića. Ponatisnili so tudi intervju, ki ga je z umetnikom ob koncu njegovega življenja naredila Manca Košir, prvič pa je na enem mestu objavljen tudi izbor barvnih reprodukcij Stupičevih slik in del na papirju. Katalog je uredila Vovkova, oblikovala pa skupina Novi kolektivizem.