Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments
Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments

Volatilnost ali nihajnost, pa pomeni možnost hitre in nepredvidljive spremembe, ki jo vlagatelji sprejemajo na krajše obdobje.

Volatilnost ni enako kot tveganje

Volatilnost ni enako kot tveganje, zato bi s tem namenom želela pojasniti predvsem pojem volatilnost oziroma nihajnost, ki nastane zaradi nestanovitnosti na delniških trgih, in je verjetno eden najbolj napačno razumljenih konceptov pri vlaganju oziroma pri varčevanju tudi v vzajemnih skladih.

Volatilnost je največkrat videna v negativnem smislu, saj naj bi predstavljala tveganje in negotovost. Vendar je lahko tudi dobra. Pa poglejmo zakaj? Če delnico ali delniški sklad kupimo na določenem dnu in prodamo na vrhu, bomo zaslužili denar. S povečano volatilnostjo lahko tako hitreje zaslužimo denar. Realno, se v današnjem času s služenjem denarja na račun volatilnosti ukvarjajo predvsem dnevni trgovci (angl. daytraders) in ne vlagatelji na daljši časovni rok. Vendar pa jo lahko tudi povprečni vlagatelji izkoristijo za dosego prihodnjega nadpovprečnega donosa.

Nestanovitnost oziroma volatilnost ali nihajnost je torej statistična mera za verjetnost, da cena (npr. delnice ali točke sklada) v kratkem času močno zaniha na način, da zraste ali pade. Izražena je z varianco oz. standardnim odklonom. Če cena ostane razmeroma stabilna, ima delnica ali delniški sklad majhno volatilnost. Zelo poenostavljeno povedano je volatilnost torej le hitrost spreminjanja cene določenega vrednostnega papirja, torej delnice ali delniškega sklada. Če je cena delnice ali delniškega sklada dalj časa stabilna, je volitilnost nizka in če se cena hitro spreminja, je volatilnost visoka.

Volatilnost je relevantna na kratek rok

Pomembno je poznati dejstvo, da je volatilnost ali nihajnost bolj relevantna na kratek, kot dolgi rok. In prav zato se vedno poudarja, da je varčevanje v vzajemnih skladih tek na dolge proge. Zato je primerno zavedanje, da višja volatilnost sama po sebi ni problematična, saj večje spremembe cen omogočijo hitrejšo rast, vendar lahko hkrati pride tudi do večjih krajših izgub, na katere pa se vlagatelji čustveno odzovejo in delajo velikokrat največje varčevalne napake. Res je, da ljudje bolečino, ki nastane zaradi določene krajše izgube pri naložbi občutijo bolj, kot pa veselje ob doseganju lepega dobička. Zato bi želela pojasniti to, kar borzni posredniki in veliki investitorji že vedo, ne vedo pa v večini povprečni vlagatelji, da nestanovitnost trga dejansko ponuja številne možnosti za zaslužek za potrpežljivega vlagatelja. Vlaganje je samo po sebi tveganje, toda tveganje deluje obojestransko. Vsaka odločitev za vstop na delniški trg, ali kot nakup delnice ali kot nakup točk delniškega sklada, nosi s seboj tveganje tako za neuspeh kot tudi za uspeh. Brez volatilnosti ali nihajnosti pa bi bili ob obe možnosti.

Najbolj pomembno pa je spoznanje, da lahko vlagatelji pri visoki volatilnosti vsak večji padec izkoristijo za vstop na delniški trg, kot nakup delnice ali delniškega sklada, ali kot dodaten nakup obstoječih naložb. Ob tem pa je seveda največja umetnost vsakega vlagatelja prepoznati pravi trenutek, ki je najbolj primeren za nakup, saj visoka volatilnost mnogokrat pri večini vlagateljev sproži ravno obratno, torej čredni nagon po čim hitrejšem umiku iz naložbe in s tem pride do zamujene priložnosti zaslužka, ko iz padca naložbe nastane odboj. Zato je zelo pomembno, da vlagatelj sledi svojim naložbenim ciljem, ki si jih je zadal ob nakupu svoje naložbe in pri svoji naložbi ne podleže morebitnim korekcijam delniških trgov.

Ob povečani volatilnosti ohranite mirno kri

Volatilnost ne pokaže smeri gibanja nekega finančnega instrumenta, recimo delnice ali delniškega sklada, pove pa, da je verjetnost večja, da bo instrument s povečano volatilnostjo izgubil ali pridobil na vrednosti hitreje kot instrument z manjšo volatilnostjo. V povprečju vsako leto pride do padca borznih indeksov. Padec je večinoma do 5 odstotkov, včasih pa celo do 10 odstotkov ali več. Če indeks pade za 10 odstotkov, temu pravimo korekcija trga in velikokrat se zgodi, da bolj kot cena pada, bolj vlagatelji zmanjšujejo svojo pozicijo v tej naložbi, kar pa je prej napaka kot nagrada. Zavedati se moramo, da se trgi gibljejo ciklično in v določenem razponu. V daljših obdobjih nihanja med 10 in 20 odstotki navzdol in tudi več desetodstotni premiki navzgor predstavljajo normalno delovanje delniških trgov. Ob povečani volatilnosti ali nihajnosti se torej ne odločamo za panično prodajo izbrane naložbe, ampak skušamo ohraniti čim bolj mirno kri, ter se prej odločimo da takšno naložbo dodatno povečamo.