Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments
Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments

Seveda so sredstva, ki so na voljo za varčevanje, omejena, pomembno pa je, da nam varčevanje preide v navado in da se ga lotimo sistematično. Kljub temu veliko ljudi ne varčuje redno ali niso prepričani, katera oblika varčevanja jim najbolj ustreza. V Sloveniji je sicer najbolj razširjeno varčevanje na banki, vendar pa le-to že kar nekaj let ne prinaša želenih rezultatov.

Eden od možnih načinov varčevanja so tudi vzajemni skladi, vendar se ljudje za to obliko redkeje odločijo in to iz preprostega razloga, ker ali ne poznajo delovanja skladov in vse kar je povezano z njimi, ter imajo zato občutek strahu, ali, ker so pri tej obliki varčevanja slišali za slabe izkušnje drugih. Pa je temu res tako? Najprej poglejmo, kaj je vzajemni sklad. Gre za združeno premoženje večjega števila vlagateljev, kjer sklad združuje njihova denarna sredstva in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje v okviru investicijskih ciljev in politike, ki jih sklad vnaprej opredeli in so zapisane v prospektu sklada. Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja (točke). Vlagatelj pa ob vplačilu v izbrani sklad pridobi investicijski kupon (obračun), ki se glasi na ustrezno število enot premoženja. Z vplačilom vrednosti postane vlagatelj lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada. Enostavno in preprosto.

Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi vse bolj razširjena oblika varčevanja v vrednostnih papirjih. Ob investiranju ali varčevanju v vzajemne sklade, ki so z svojimi naložbami usmerjeni na kapitalski trg, pa prihaja do volatilnosti oziroma do t. i. nihajnosti. To pomeni, da ni samo poti navzgor, ampak so na tej poti tudi krajša ali daljša obdobja nihanja znotraj dolgoročnega trenda. In ker so lahko nihajnosti na delniškem trgu zelo izrazite, v večini negativno vplivajo na odločitve vlagateljev, saj delujejo psihološko. Vsem nam je dobro znano, da volatilnost ali nihajnost iz nas privede najslabše, saj se lahko ob izrazito negativnih in seveda tudi ob izrazito pozitivnih novicah sprejemajo zelo čustvene odločitve, ki so v večini primerov napačne. Prav strah, kot negativno čustvo, pa navadno pri vlagateljih povzroči, da sprejmejo odločitve, ki ne prinesejo dobrih rezultatov, temveč povečini izgubo. S tem namenom bom pojasnila kako lahko varčevanje v vzajemnih skladih, ki temelji na pravilih, prispeva k boljšemu končnemu rezultatu vaše naložbe.

Eden starih rekov na Wall Sreetu pravi: »Buy low and sell high.« oziroma »Kupuj poceni in prodaj drago«. Vendar se v večini vlagatelji odločajo ravno obratno. Zakaj? Ker se je težko umakniti iz »pregretega« trga, ko je navdušenje vlagateljev visoko in vre optimizem ter delniški trg ponuja »lepe donose«. Po drugi strani pa je težko zaupati trgu ter biti optimist, ko vrednosti padajo in so vsi okrog tebe negativni. Pomislite na zadnjo finančno krizo, ki je trajala skoraj leto in pol ter je svetovni delniški indeks oklestila za polovico. Bi se v danem obdobju opogumili in začeli z investiranjem v delniški trg? Pa bi morali. In kako to doseči?
Naše slabe odločitve, še posebej, ko so pogoji na trgu negotovi, proučujejo vedenjski ekonomisti. Ne glede na vse si moramo priznati, da se naše misli z nami vedno »igrajo«. In velikokrat se zato odločamo v trenutku in po intuiciji, ki pa je lahko v večini le »črna pika« naših odločitev.

Toda v razmerah, za katere je značilna kompleksnost in negotovost, smo nagnjeni, da pademo po vpliv predvidljivih pasti. Kako se torej temu ogniti? Odgovor na to je, da se uvede disciplina pri našem odločanju in varčevanju. To na način, da se odločanje v celoti vzame iz naših rok. S tem se ognete neracionalnim odločitvam in lahko dolgoročno prispevate k boljšemu končnemu rezultatu. Kako pa to naredite? Tako, da se odločite za dolgoročno investiranje oziroma varčevanje na mesečni ravni in izberete varčevalni načrt s strategijo sistematičnega investiranja. To pomeni z vnaprej določenimi intervali vlaganja skozi daljše časovno obdobje. Tako se lahko ognete čustveno nabitim odločitvam, kot tudi nepravilnim odločitvam prodaje naložbe ob t. i. lokalnih dneh delniškega trga. Pri mesečnem varčevanju kupujete tudi ko vrednosti padajo in v tem primeru vlagatelji kupujejo ceneje in si s tem nižajo oportunitetno izgubo, ki bi jo lahko utrpeli pri investiranju z enkratnim vložkom. Z metodo povprečnega stroška lahko zavarujejo svoj sedanji portfelj, ki ga dosegajo z discipliniranim varčevanjem.

Vendar tudi tukaj velja prvo osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let. In preden se vlagatelj za posamezno naložbo odloči, mora ob pomoči finančnega svetovalca dobro preučiti tveganje, ki ga ta prinaša.