Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments
Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments

Številni padci na delniških trgih v zadnjem desetletju, vključno z zlomom borze leta 2008, so pogosto in za večino le bled spomin. Seveda lahko padce na borzah spremljamo vsakič, ko svet zajame panika. Pretekle izkušnje kažejo, da so negativni vplivi na gospodarstvo relativno kratkoročni, praviloma jim sledi obdobje daljšega okrevanja. Naj povemo, da na koncu prav vlagatelji, ki se na vmesne nihajnosti ne odzivajo in ostanejo v zanje primerno izbranih naložbah, pridejo iz »nočne more« povečini zmagovalci. Nihajnosti na delniških trgih in hkrati gospodarski upadi ne bodo nikoli povsem izginili - kot kaže sedaj pandemija COVID-19, se lahko nihajnost, volatilnost oziroma upad trga zgodi hitro in nepričakovano. Toda nikoli ne obupajte in ne dovolite, da se zaradi čustev, kot sta strah in tesnoba, odločite za prodajo svojih naložb, ko trgi začno padati.

Zakaj svojih naložb v takšnih trenutkih ne prodajamo?

Predvsem zato, ker nas zgodovina uči, da po vsakem padcu delniških trgov, ne glede na to, kako močni popravki trga so, vlagatelji v večini izterjajo izgube in trgi se začno stabilizirati ter dolgoročno spet beležijo pozitivno rast. Padci vrednosti na borzah so se vedno dogajali, se dogajajo in zagotovo se bodo tudi v prihodnosti. Pri tem se je pomembno spomniti, da vsakemu padcu sledita tudi vzpon in rast. Takšne priložnosti, da vlagatelji obdržijo svoje naložbe ali da celo povečajo delniške naložbe (sklade) v času, ko tržne cene padejo in postanejo ugodnejše, se izgubijo pri vlagateljih, ki v času padanja trga panično prodajo svoje naložbe (sklade) v upanju, da bodo zmanjšali izgube in tako v denarju čakajo na »boljše čase«.

Naj vam pojasnim tri trdne in dobre razloge, zakaj svoji naložb (skladov) ne prodamo, ko trgi padajo

Upadu (recesiji) sledi rast (ekspanzija). Visoka volatilnost (nihajnost) na delniških trgih je ena največjih groženj pri vlaganju tudi v vzajemne sklade. Zaradi visoke nihajnosti tečajev se lahko zgodi, da marsikaterega vlagatelja zagrabi panika in podleže pritisku gospoda trga ter svoje naložbe (sklade) proda v napačnem trenutku. Razumljivo je, da lahko vlagatelje pogosto premaga njihov čut za "odpor do izgube", saj so prepričani, da če ne prodajo, izgubijo več denarja. Vendar je padec vrednosti pogosto le začasen. Govorimo o nerealizirani izgubi na papirju. Slej ko prej bodo trgi ponovno začeli rasti. Po drugi strani pa, če se vlagatelj odloči za prodajo naložb (skladov), ko trgi padajo, bo ob tem realiziral izgubo.Številni vlagatelji so uspeli spoznati, da je kljub temu, da je težko opazovati padajoči trg, in se ne umakniti iz njega, vredno »sedeti in čakati«, da pride do ponovnega vzpona oziroma rasti. Raziskave ameriškega delniškega trga so pokazale, da obdobje medvedjega trenda (obdobje padanja tečajev) povprečno traja manj kot petina povprečnega bikovskega trenda (obdobje rasti tečajev). Medtem ko povprečni upad (padec) medvedjega trga znaša 28 %, pa povprečni dobiček (rast) bikovega trga znaša več kot 128 %. Pomembno si je zapomniti, da je medvedji trg (obdobje padanja tečajev) le začasen. Naslednji bikov trg bo izničil pretekle izgube in še povečal dobiček zadnjega bikovskega trga. Tako pridemo do zaključka, da večje tveganje za vlagatelje ni naslednji 28-odstotni padec trga, temveč oportunitetna izguba naslednjega 128-odstotnega dobička na trgu. In čeprav preteklost ne more napovedati prihodnosti, ter pretekli donosi niso zagotovilo prihodnjim, nam mora biti nekaj gotovo, kar gre dol (pade), na koncu spet gre gor (raste).

Trga ne morete pravilno napovedati, lahko le taktizirate

Strategija odločanja o nakupu ali prodaji finančnih naložb (skladov) s poskusom predvidevanja prihodnjih gibanj tržnih cen, je lahko izjemno težka. Vlagatelji, ki se ukvarjajo s t. i. taktiziranjem, lahko pogosto zamudijo nekaj najboljših dni na trgu. Empirične raziskave dokazujejo, da se šest od desetih najboljših dni na trgu zgodi v obdobju dveh tednov znotraj desetih najhujših borznih dni. Kot rezultat, namesto, da bi prodajali svoje naložbe, ko trgi padajo, zakaj ne bi poskusili z nakupom dodatnih delniških naložb (skladov). Če kupujete delnice, delniške sklade, tudi ko njihove tržne cene padajo, lahko dosežete ugodnejše povprečje nakupnih vrednosti in tako gradite svoj portfelj z ugodnejšimi tržnimi cenami saj vstopate na trg, ko so cene nižje.

Prodaja naložb (skladov) ni del dolgoročnega načrta

Za dolgoročnega vlagatelja, to je nekdo z 10 ali z 20 letnim časovnim horizontom plemenitenja svojih naložb, zlom borze leta 2008 ali upad trga po referendumu o brexitu leta 2016 ter vsi vmesni padci na trgu, bodo verjetno imeli manjši učinek na dolgoročno uspešnost (donos) njegovega portfelja v primerjavi z nekom, ki v času padanja trga panično prodaja in potem ponovno kupuje, ko trg večino svoje rasti že ustvari nazaj. Za dolgoročnega vlagatelja morajo torej biti pomembni lastni naložbeni cilji in dobra naložbena strategija, ki temelji na dobro razpršenem portfelju, ki vključuje mešanico naložbenih razredov (delnice, obveznice, denar, nepremičnine, plemenite kovine ter ostalo), in s tem uravnoteži tudi nihajnost vseh svojih naložb. Razdelitev naložb med različne razrede sredstev je torej ključna strategija za zmanjšanje tveganja in potencialno povečanje dobička, ki pa ne vključuje vmesnih panični prodaj naložb (skladov) zaradi vmesnih obdobij povečane nihajnosti. Če ste dosledni pri svoji dolgoročni naložbeni strategiji, ne smete dovoliti, da bi vam čustva, kot sta strah in pohlep, spremenila vaše ravnanje.