Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments
Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments

Od leta 1928 je bila povprečna letna donosnost velikih ameriških delniških družb malo boljša od 9,5 odstotka. V istem časovnem obdobju je donosnost t. i. varnih, torej kratkoročnih (trimesečnih) državnih dolžniških vrednostnih papirjev (zakladnih menic), katerih ročnost je manj kot eno leto, znašala približno 3,4 odstotka. Na prvi pogled se razlika med njima morda ne zdi tako pomembna, vendar ko oba primera pogledamo iz drugega zornega kota, postane razlika velika - 100 ameriških dolarjev, vloženih v trimesečne ameriške zakladne menice v letu 1928, bi do konca leta 2016 zraslo na 1.928 dolarjev, a če bi istega leta vložili 100 ameriških dolarjev v košarico delnic takratnih najboljših ameriških družb (sedaj v indeks S&P 500), bi do konca leta 2016 vplačani znesek bil vreden osupljivih 301.239 dolarjev.

Rekli bi, da je vse lepo in prav. Vendar pa je resnica gospoda trga ta, da tako gospodarska, kot tudi politična in v zadnjem obdobju tudi zdravstvena dogajanja po svetu lahko skoraj vsako leto vlagateljem poženejo »kri po žilah«, kar bi lahko brez težav primerjala celo z vožnjo z vlakom smrti. Dogajajo se torej vratolomnimi vzponi in spusti (padci) in nekatera izrazitejša gibanja lahko označimo tudi že kot korekcije delniškega trga. T. i. korekcije na trgih pa za vlagatelje niso nikoli prijetne, saj se marsikomu zdijo kot konec sveta, čeprav so v resnici zelo običajne in jih lahko pričakujemo skoraj vsako leto.

Zadnjo takšno vožnjo smo doživeli slaba dva meseca nazaj, zaradi pandemije korona virusa, ko so se svetovni delniški trgi od vrha, doseženega sredi februarja, prvič v zgodovini v samo štirih tednih, do 23. marca, spustili za okoli 35 odstotkov. In če se vrnem k naložbi 100 dolarjev v omenjene delnice najboljših ameriških podjetij, bi vas le-te v zadnjih 88 letih (1928-2016) do omenjene vrednosti popeljale po precej divji vožnji vzponov in padcev, medtem ko bi vam naložba v trimesečne zakladne menice prinesla dolgčas in spanec, vendar z doslednimi (čeprav majhnimi) donosi, leto za letom.

Ljudje postanemo veliko bolj nenaklonjeni tveganju, ko je delniški trg v t. i. medvedjem trendu - to je trend padanja vrednosti oziroma trend, ko se cene delnic in posledično cene točk vzajemnih skladov znižajo za 10 ali celo več deset odstotkov. Prvi nagon pri številnih vlagateljih med izrazitejšimi padci trga je prodaja nekaterih, ali celo vseh naložb. Vendar pa v resnici to morda ni vedno prava poteza. Prodaja vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov v obdobju padanja delniškega trga lahko v določenem obdobju res omeji vaše izgube in blokira vaše dobičke. Na drugi strani pa v večini primerov povzroči tudi zamujene priložnosti. Kot že večkrat omenjeno, čustvene odločitve ne prinašajo racionalnega rezultata. V takšnih turbulentnih časih so najbolj nagrajeni vlagatelji, ki vztrajajo in imajo dolgoročen pogled na naložbo, ter ne taktizirajo, ker enostavno težko premagaš muhastega gospoda trga.

Kaj torej lahko storite, ko se bo zgodil naslednji večji padec delniškega trga?

    • Ostanite mirni in nadaljujte z že postavljeno naložbeno strategijo, ki je seveda primerna za vas. Visoki nihaji ali padci cen vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov, ki povzročajo panično in s strahom prežeto prodajo da bi omejili izgube, je napačna poteza. Pogosto takšnim tržnim razprodajam (ang. »sell offs«) sledi obdobje izrazitega povišanja cen delnic in vzajemnih skladov. Dokler se torej pametno (preudarno) odločate o primerni naložbi za vas, vam bo takšna naložba skupaj z vašim potrpljenje v obdobjih povišane nihajnosti in seveda z vašo zmožnostjo prevzemanja nerealizirane vmesne izgube, dolgoročno prinesla največ.

    • Bodite realni in ne trudite se nadvladati gospoda trga, saj je v večini primerov to le slepa utvara. Mnogi vlagatelji verjamejo, da lahko nadvladajo (premagajo) trg s strategijo »kupuj poceni in prodajaj drago«, dejstvo pa je, da zelo malo vlagateljev v teh prizadevanjih tudi uspeva.

    • Naj je vaša naložba razpršena. Razpršenost ali diverzifikacija je bistvena za ohranjanje in rast portfelja. Številni upravljavci premoženja menijo, da je diverzifikacija edino »brezplačno kosilo«, ki ga lahko dobite pri investiranju.

    • osredotočite se na svoje dolgoročne cilje. Krize delniškega trga pridejo in grejo, vaši cilji pa najverjetneje ostanejo enaki. Pravzaprav večina ciljev nima kaj dosti skupnega s trgom. Vaš naložbeni portfelj je tako le eden od načinov za dosego svojih ciljev.

    • nenazadnje izkoristite priložnosti, ko se le-te pojavijo. Popravki gospoda trga ustvarjajo lepe priložnosti za nakup vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov po znižani ceni. Padec cen je torej posledica strahu in redko odraža resnično dolgoročno vrednost podjetja.

Naj končam z mislijo znanega finančnika Warrena Buffeta: »Ko dež je zlato, postavi vedro in ne naprstnik.«