Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments
Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments

Hkrati naraščanje deleža prebivalstva, starejšega od 65 let, pomembno vpliva na povečanje izdatkov za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo ter ostale, s staranjem povezane izdatke, kjer bo Slovenija po višini teh v prihodnosti znatno izstopala v primerjavi z drugimi državami Evropske Unije. Tudi demografske projekcije kažejo na to, da se bo trend zaostajanja pokojnin za plačami še naprej nadaljeval. Že sedanja povprečna pokojnina v Sloveniji dosega manj kot 60 odstotkov povprečne plače. Ob ohranitvi zdajšnjega sistema, torej, če Slovenija ne prilagodi pokojninskega sistema demografskim spremembam, se bodo mesečni prihodki posameznika ob upokojitvi zmanjšali za polovico. Realno znižanje pokojnin se seveda ne bo zgodilo takoj. A tiste, ki se bodo upokojili čez 15 ali 20 let, torej generacija, ki se zdaj približuje 50. letu starosti, bo proti upokojitvi stopala s strahom zaradi drastičnega upada mesečnih prejemkov. Ob vsemu zapisanemu bi torej država morala jasno opozoriti, da je treba za ustrezne prihodke po upokojitvi že sedaj dodatno varčevati.

In tukaj vprašanje, koliko moramo varčevati in privarčevati, da bomo lahko v pokoju prijetno živeli. Končna višina je seveda odvisna od zmožnosti in tudi od starosti posameznika. Večina finančnikov svetuje med 10 in 15 odstotkov prihodkov. In če posameznik želi imeti po upokojitvi mesečne prihodke v višini vsaj 80 odstotkov zadnje plače, mora prihraniti v povprečju okoli 100.000 evrov prihrankov (najmanj pa 75.000 evrov), da bi se njegovi mesečni prejemki (državna pokojnina in dodatna renta) povzpeli na 80 odstotkov povprečne plače. Izračunajte si torej, koliko bo znašala vaša pokojnina prvega stebra in koliko morate za želeno pokojnino privarčevati sami.

Če do sedaj še niste razmišljali o svoji pokojnini in o njenem načrtovanju, potem je lahko sedaj pravi trenutek, da določite svoje upokojitvene cilje in nato ugotovite, kako že varčujete in koliko še morate varčevati ali investirati, da bi do tja prišli. Veliko je nasvetov glede naložb za stabilno pokojnino, ki se vrtijo okoli formul in strategij. Kljub temu pa je včasih koristno narediti korak nazaj in videti širšo sliko.

Podala bom nekaj osnovnih nasvetov, s katerimi si boste lahko nekoliko olajšali varčevanje za pokojnino

Kot prvo, razumite svoje možnosti, ko gre za pokojninske sheme in dodatno individualno varčevanje ter investiranje. Za pokojnino lahko varčujete po različnih shemah in računih, nekatere ponuja vaš delodajalec, k drugim pa lahko pristopite prek bank, družb za upravljanje ali zavarovalnic. Prvi steber tako predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti. Vanj se lahko vključimo obvezno (kot zaposleni) ali prostovoljno (pod določenimi pogoji). Glede na gospodarske in demografske okoliščine ter trende upokojevanja v Evropi se pokojnina iz prvega stebra znižuje in omogoča le še najnujnejši prihodek za preživetje.

Če torej želimo tudi po upokojitvi dostojno živeti, je potrebno varčevanje za dodatno pokojnino v drugem in tretjem stebru. Drugi steber je namenjen varčevanju za dodatno pokojnino. Temelj drugega stebra je prostovoljno dodatno zavarovanje, v katerega se lahko vključijo vsi zaposleni, samozaposleni in lastniki podjetij.

Tretji steber pa predstavljajo vse ostale oblike varčevanja za dodatno pokojnino, na primer vlaganja v sklade in druge finančne instrumente, varčevanje v bankah ter ostalo. Tukaj so vam lahko v pomoč prav vzajemni skladi, saj če gledamo na splošno imajo mlajši vlagatelji še desetletja časa, da bi si opomogli od kakršnega koli padca na delniškem trgu. To pomeni, da se lahko osredotočijo na naložbe z večjim tveganjem in tako potencialno višjo donosnostjo – na primer delniški vzajemni skladi. Če pa ste že blizu upokojitve in tako imate manj časa, da si opomorete od prihodnjih večjih nihanj na delniškem trgu si posledično starejši vlagatelj običajno preusmeri svoj portfelj v višji delež naložb z nižjim tveganjem in potencialno nižjim donosom, kot so to na primer mešani vzajemni skladi ali obvezniški skladi.

Ne glede na vrsto shem, računov in naložb, ki jih izberete, en nasvet ostane vedno enak: začnite zgodaj in začnite čim prej. Obstaja veliko razlogov zakaj je smiselno zgodaj začeti varčevati in vlagati. Najpomembnejši je čas, ki je na vaši strani. Dlje kot varčujete, manj boste lahko namenjali za mesečno varčevanje in več boste imeli privarčevanega na koncu. Tudi logika obrestno obrestnega računa je zelo enostavna, sploh pa pride prav pri varčevanju za pokojnino (dolgoročnost). Če začnemo varčevati prej, mesečno vplačujemo manjšo premijo, do konca delovne dobe pa privarčujemo več.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.