dragana veljić pecman
General Investments d.o.o.
Dragana Veljić Pecman, finančna svetovalka

Prva raven se izvrši znotraj samega vzajemnega sklada, ko vlagatelj vplača sredstva na račun sklada in se njegov vložek razporedi med različne naložbe znotraj sklada v razmerjih, kot je določeno v naložbeni politiki. Vsak posameznik lahko tako že z minimalnim vplačilom v vzajemni sklad kupi portfelj, ki vsebuje več kot deset različnih naložb.

Drugo raven razpršitve pa dosežemo, če sredstva razpršimo na več različnih skladov. V ponudbi imamo številne sklade z različnimi naložbenimi strategijami, zato lahko poskrbimo, da je naša naložba ustrezno razpršena – tako geografsko kot tudi po panogah. Ne smemo pa pozabiti na razporeditev premoženja med različnimi naložbenimi razredi.

Delniški in obvezniški skladi

Dve najbolj osnovni kategoriji, na kateri delimo vzajemne sklade sta delniški in obvezniški vzajemni skladi. Delnice in obveznice sta dve od treh glavnih naložbenih razredov. Zato je pomembno, da je naložba na najbolj preprosti ravni v vsaj dveh vzajemnih skladih – en delniški in en obvezniški vzajemni sklad.

V obdobju padajočega, medvedjega trenda na trgih, se lahko vrednost naložb v delniške sklade znatno zmanjša, medtem ko lahko obvezniški skladi vrednost ohranijo ali pa jo celo povečajo.

Skladi denarnega trga

Tretji naložbeni razred predstavljajo skladi denarnega trga in so ravno tako lahko del portfelja, zlasti če obstaja potreba po likvidnosti oziroma hitrem dostopu do denarnih sredstev, ali pa ko ima posamezni vlagatelj zelo nizko toleranco do tveganja.
Četudi je mogoče vlagati samo v en sklad, ki je na splošno raznolik, je vseeno smiselno sestaviti portfelj, ki naj bo raznolik oziroma s kombinacijo različnih skladov, kajti na ta način ustvarimo lastno razpršitev, ki jo lahko prilagajamo tudi glede na trenutne osebne potrebe ter na dogajanja na kapitalskih trgih.

Splošno gledano je razpršitev naložb eden najpomembnejših vidikov vlaganja, osnovni namen razporeditve prihrankov med večje število naložb pa je večanje varnosti in zmanjševanje tveganosti. Različne naložbe se namreč v različnih obdobjih obnašajo različno. V nekem obdobju lahko določeni skladi ustvarijo boljše donose kot drugi in obratno. Zaradi tega dejstva je v svojem portfelju smiselno imeti več različnih skladov, ker bomo s tem imeli več možnosti, da bo v portfelju vedno vsaj en sklad, ki bo prinašal nadpovprečne donose vloženih sredstev. Poleg tega pa bomo s pravilno razpršitvijo tudi lažje in z manj stresa dosegli zastavljene naložbene cilje.

Različni cilji, različne poti

Vlagatelji pogosto sprašujejo, koliko različnih vzajemnih skladov naj bi posameznik imel in razočarani so, ko slišijo odgovor, da je to odvisno od vsakega posameznika ter koliko je posamezna oseba sposobna in pripravljena prevzeti določeno tveganje. Ustrezna razpršitev se namreč razlikuje od vlagatelja do vlagatelja in je odvisna od odnosa do tveganja, ki ga ima posameznik in ciljev, ki jih želi z naložbo doseči. Ljudje imamo namreč različne finančne cilje. Tisti, ki varčujejo za dolgoročne cilje, kot na primer za pokojnino, si želijo sredstva čim bolje oplemenititi, spet drugi želijo preprosto samo ohraniti tisto kar imajo in zato jih bolj kot rast oziroma donos, zanima varnost njihovih sredstev. V praksi je običajno bolj verjetno, da ne glede na naš finančni cilj potrebujemo več kot samo en vzajemni sklad. Pri iskanju ustrezne razpršitve med različnimi skladi ne smemo pozabiti na odnos do tveganja oziroma na to, kolikšna je največja izguba vrednosti naših naložb, ki smo jo v nekem obdobju varčevanja pripravljeni sprejeti. Če pogledamo splošno, je bolj tvegano, da imamo samo enega ali dva vzajemna sklada, še posebej, če imamo naložbo v delniških skladih, ki so na dolgi rok sicer lahko nadpovprečno donosni, kratkoročno pa imajo lahko zelo velika nihanja. Višji donos ne sme biti edino vodilo, sprejeto tveganje pa mora biti primerno pričakovanemu donosu.

Idealno število skladov

Če se vrnemo na vprašanje, koliko vzajemnih skladov je smiselno imeti v svojem portfelju, je verjetno, da se idealno število giblje nekje med tremi in petimi skladi. Če se kot večina vlagateljev in imate zmerno ali celo nizko toleranco do tveganje, je najbolje, da imate vsaj tri ali štiri vzajemne sklade v svojem portfelju. Pri izbiri in nasvetu prave kombinacije za vsakega posameznika pa se lahko obrnete na finančnega svetovalca, ki vam bo pri tem pomagal in tudi svetoval.