Po dveh četrtletjih nekoliko nižje rasti (5,4 odstotka in 6,8 odstotka) je bila stopnja rasti izvoza v letošnjem drugem četrtletju spet višja, in sicer kar 7,6-odstotna. Za nekoliko manj se je povečal uvoz (6,4 odstotka), kar je vodilo v visok zunanjetrgovinski presežek. Ta je k rasti BDP prispeval 1,6 odstotne točke. 

Bruto domači proizvod (BDP) je bil v Sloveniji v prvem četrtletju za 3,2 odstotka višji kot v enakem četrtletju lani. Domača potrošnja je bila v prvem četrtletju za 1,8 odstotka večja kot v enakem obdobju lani, kar je najmanj v zadnjih treh letih. Rast domačega trošenja so bistveno zadrževale bruto investicije, ki so bile za 1,3 odstotka nižje kot v prvem četrtletju 2018, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Romana Korenič iz Statističnega urada RS.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se sicer povečale za 9,3 odstotka, kar je podobno kot v preteklih četrtletjih. Pri tem so se investicije v gradbene objekte povečale celo za 18,1 odstotka, vendar se po drugi strani umirja rast investicij v stroje in opremo, prav tako v transportno opremo. Podjetja so v prvem četrtletju zmanjšala zaloge za 2,1 odstotka, kaj bi bil lahko vzrok za to, pa statistiki za zdaj le ugibajo. Ena od možnosti je zmanjšanje naročil, čeprav podatki iz poslovnih tendenc tega ne kažejo, je dejala Koreničeva. Tudi stopnje rasti blagovne menjave ne kažejo bistvenega zmanjšanja naročil.

K 1,8-odstotni rasti domačega trošenja je tako prispevala le končna potrošnja, ta se je na letni ravni povečala za 2,9 odstotka. Potrošnja države se je predvsem na račun sprostitve napredovanj v začetku leta in povečanja plač javnih uslužbencev povečala za 3,6 odstotka, gospodinjstev pa za 2,6 odstotka, vendar so slednja kljub nižji stopnji rasti po besedah Koreničeve bolj prispevala k rasti končne potrošnje kot pa država.

Statistiki sicer opažajo, da so gospodinjstva v opazovanem obdobju upočasnila nakupe trajnih dobrin. "Še posebej se je umirila rast izdatkov za nakupe avtomobilov, kjer so bile stopnje rasti v preteklih dveh letih več kot desetodstotne," je povedala Koreničeva. So se pa okrepili dnevni nakupi, torej hrane, pijače, goriva in nekaterih vrst storitev.

Negativno v Italiji

Objavljeni so tudi podatki o naši zahodni sosedi. Italija je v letošnjem prvem četrtletju na letni ravni zabeležila 0,1-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), in ne 0,1-odstotno rast, kot je bilo sprva ocenjeno, razkrivajo danes objavljeni revidirani podatki italijanskega statističnega urada Istat.

To zagotovo ni dobra novica za italijanskega notranjega ministra, podpredsednika vlade in vodjo skrajne desne Lige Mattea Salvinija. Italijanska vlada naj bi namreč od Evropske komisije ta teden prejela pismo, v katerem naj bi ta zahtevala pojasnila glede letošnjega proračuna. Že prihodnji teden naj bi priporočila sprožitev postopka proti Italiji zaradi previsokega javnega dolga. Ta je lani znašal 132,2 odstotka italijanskega BDP, kar je precej nad 60 odstotki, kolikor naj bi v najslabšem primeru znašal po evropskih pravilih.