Nekaj t. i. »odvečnega zraka« se je iz delniškega trga prejšnji teden tudi spustilo, kar sicer lahko pripišemo normalnemu popravku v daljšem pozitivnem trendu, ob tem pa se, kot je to običajno, oglasijo tudi t. i. finančni »guruji«, ki napovedujejo strašne negativne izide trga in dodatno poženejo strah med vlagatelje. Pa je temu sedaj res tako?

Kar se je dogajalo v zadnjih štirinajstih dneh lahko opišemo kot tehnični popravek trga na prihodnja pričakovanja. Večina relevantnih podatkov v Ameriki je na povprečnih vrednostih, medtem ko so v Evropi celo nekoliko pod povprečjem, kar kaže, da se gospodarstvo ne pregreva. Prav tako ameriška centralna banka (FED) z dvigovanjem obrestnih mer zgolj sledi gospodarskim dejavnostim in pričakovani inflaciji ter s svojo politiko ne zavira gospodarske rasti. Na drugi strani pa se ob takšnih popravkih trga panično odzovejo predvsem vlagatelji. V nestanovitnih oz. nihajnih obdobjih na trgu se mnogi vlagatelji prestrašijo in začno dvomiti o pravilnosti izbire naložbene strategije, saj vsaj 5 odstotni nihaj delniškega trga kaj hitro za veliko vlagateljev obudi spomin na leto 2008. Globalno gospodarstvo za zdaj ostaja močno, kljub razlikam med ZDA in drugimi regijami. Zato upravitelji menijo, da ti dogodki ne pomenijo začetka globalne recesije ali ponovitve finančne krize, podobne tisti iz leta 2008. Kljub temu se vlagatelji odzovejo zelo čustveno in s strahom tehtajo ali naj se iz delniškega trga v celoti umaknejo in naj počakajo na stranskem tiru, dokler se ne zdi dovolj varno, da se ponovno priključijo delniški karavani, ali kot pogosto rečejo: »Psi lajajo, karavana gre dalje«.

Dejstvo je, da je nihajnost ali t. i. volatilnost na trgih neizogibna in narava trgov je, da se v kratkoročnem obdobju gibajo navzgor in navzdol. Poskušati nadvladati trg je zelo težko in najboljša rešitev je, da ima vlagatelj pred seboj dolgoročnejši horizont in da ignorira kratkoročna nihanja trga ter se panično ne odziva, saj nas je zgodovina naučila, da so panične odločitve pogosto napačne odločitve.

Nihajnost na trgih zaznamujejo velika, izrazitejša nihanja vrednosti delnic in skladov ter povečan volumen trgovanja. Pogosto so posledica neravnovesja pri trgovalnih naročilih v eni smeri. Na gibanje delniškega trga vpliva veliko stvari med drugim so trgi nestabilni zaradi slabših gospodarskih podatkov in novic o poslovanju podjetij, ki so pod pričakovanjih analitikov, zaradi priporočil znanih analitikov ali zaradi nepričakovanih poslovnih rezultatov (prihodki, dobički). Drugi spet za nihajnost krivijo dnevno trgovanje, algoritme, trgovanje na kratke pozicije, ki stavijo na padec trga (t. i. »short-sellers«) in institucionalne vlagatelje. Razlogov je veliko.

Kako se torej prilagoditi tej nestanovitnosti ali t. i. volatilnosti trga?

Eden od načinov za obvladovanje nestanovitnosti je, da se mu v celoti izognete. To pomeni, da se vlagatelj že na samem začetku odloči za izbor naložb ali skladov, ki so seveda v skladu z njegovim sprejemanjem tveganja in tako ostane investiran ter ne upošteva kratkoročna izrazitejša nihanja. Res pa je, da je velikokrat to težje, kot se pa sliši. Opazovati kako vaš portfelj zaniha od 15 do 20 ali celo do 30 odstotkov je lahko preveč oziroma več, kot lahko večina sprejme. Zato pri vlaganju v vrednostne papirje ali sklade velja osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let.

Pri strategiji »kupi in drži« (angl. buyandhold) vlagatelj glede na svoj finančni profil izbere naložbo ali sklad oziroma si ustvari portfelj, s katerim poskuša doseči pravo razmerje med pričakovanim tveganjem in zahtevano donosnostjo, in to naložbo oziroma portfelj drži dalj časa. Glavni argument za strategijo »kupi in drži« je, da manjkajoči najboljši dnevi v letu bistveno zmanjšajo donosnost naložbe ali portfelja. Odvisno katero empirično raziskavo berete, vendar statistika običajno zveni tako: »Manjkajočih 20 najboljših dni na borzi bi lahko zmanjšalo vaš donos za več kot polovico.«

To je večinoma tudi res. Tako se vam taktiziranje v obdobjih visoke nihajnosti trga v največji meri ne obrestuje in panično prodajanje ali umikanje v nizko tvegane naložbe in sklade na koncu v portfelj ne prinese dodatnega donosa, poskrbi pa za miren spanec ter vlagatelju nakaže na dejstvo, da je morda preceni svojo naklonjenost k tveganju, in da naj razporeditev naložbe ali skladov prilagodi svojim finančnim ciljem in nagnjenosti k tveganju ali izbere naložbo kot je mešani globalni sklad, ki ga upravitelj že sam sproti prilagaja.