Sonja Lovše Bambič, kd skladi
KD Skladi
Sonja Lovše Bambič, finančna svetovalka KD Skladi

Vsaka naložba je povezana z določenim tveganjem in popolne varnosti ni. Na prvi pogled morda tega takoj ne zaznamo. Na videz najvarnejše lahko hitro postane nevarno. Hranjenje denarja na računu prinaša tveganje, in sicer v obliki inflacije. Vsaka naložba pa naj gre za delnice, obveznice, surovine, nepremičnine,… ima svoje tveganje.

Za mero tveganja se uporablja standardni odklon, ki kaže na nihajnost donosov posamezne naložbe. Višji kot je, bolj so donosi razpršeni okrog povprečne vrednosti. Vlagatelji mnogokrat radi pozabijo na komponento tveganja saj jih zanima samo, kakšno donosnost lahko pričakujejo. Zaradi višje pričakovane donosnosti so delnice bolj tvegane (vsaj na kratek rok). Če pa ima vlagatelj dolgoročni horizont varčevanja, potem so delnice skorajda enako tvegane, kot obveznice, vendar z mnogo višjim pričakovanim donosom.

Tveganosti v naložbenem svetu se ne končajo samo z nihajnostjo ali padcem ampak se v svetu naložb vse pogosteje pojavljajo prevare, ponaredbe alternativnih naložb.

Da bi se izognili vsemu naštetemu, moramo upoštevati kar nekaj pravil, ki so povezana z osnovnimi značilnostmi:

- če vam nekdo ponuja naložbo, ki je ni mogoče razumeti ter kako se ustvarja donos in tega tudi nihče ne zna pojasniti, je velika verjetnost, da gre za prevaro; 
- če vam nekdo ponuja naložbo, ki prinaša dva odstotka na mesec in po možnosti še garantiran donos, to zelo, zelo spominja na prevaro; 
- če vam to naložbo ponuja nekdo, ki se s tem ukvarja popoldansko ali občasno. Dopoldan je lahko trgovec ali prevoznik, popoldan pa vam ponuja najbolj vročo alternativno naložbo, ki vam bo prinesla petkrat boljše obresti kot depozit. Tu je že jasno, da gre za prevaro ali pa ta, ki vam jo ponuja, ne ve, o čem govori.

Znakov, da gre za prevaro pa je še več. Včasih tudi profesionalni vlagatelji in svetovalci težko na prvi pogled ločijo ali gre za prevaro ali alternativno naložbo. Produkti so običajno dobro »zamaskirani« in se pojavljajo v medijih po možnosti pa jih promovirajo še znane osebnosti.

Čeprav vrednosti naložb v vzajemnih skladih nihajo, lahko trdimo, da gre z institucionalnega vidika za najbolj varne naložbe. Industrija vzajemnih skladov je verjetno najbolj regulirana finančna industrija in ni se še zgodilo, da bi vlagatelji v vzajemne sklade izgubili svoje prihranke zaradi nepravilnosti v poslovanju oziroma slabega poslovanja družbe, ki vzajemne sklade upravlja. Premoženje vzajemnega sklada je namreč strogo ločeno od družbe za upravljanje, nad njim bedi skrbnik, vse skupaj pa nadzira tudi regulator. V Sloveniji je to Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Vzajemni skladi niso muha enodnevnica in niso na trgu od včeraj. Njihovi začetki segajo v daljne leto 1774 na Nizozemsko, medtem ko so se v ZDA pojavili leta 1890. Skladi so v razvitih državah sveta najbolj popularna oblika varčevanja gospodinjstev, celo bolj kot bančni depoziti. V Sloveniji začetki vzajemnih skladov segajo v leto 1992, ko je bil ustanovljen prvi tak sklad.

Nalaganja naj nas ne bo strah, če bomo znali oceniti naložbeno tveganje in ga prevzeti v razumni meri.