Gospodarstvo

Koliko izgube si lahko privoščite?

Lidija Selič, finančna svetovalka, KD skladi
19. 10. 2018, 12.00
Deli članek:

Naložbe v delnice so veliko bolj donosne kot katerakoli druga naložbena oblika. Vendar pa sem sodijo tudi nihanja na finančnih trgih tako navzgor, kot tudi navzdol.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Osebni arhiv
Lidija Selič, finančna svetovalka, KD Skladi

Ne nazadnje pride včasih tudi do borznega zloma, kar pa za dolgoročne vlagatelje niti ni tako slabo - seveda če se v napačnem trenutku ne odzovejo panično. Torej, koliko izgube si lahko privoščimo?

Vaše vprašanje je na mestu. Torej smo pripravljeni izgubiti toliko, kot si želite pridobiti? Kdor želi investirati v delnice, mora razmišljati tako kot pri vsaki igri: le tisti, ki zna tudi izgubljati, lahko zmaguje.

Padci tečajev na delniških trgih se ne pojavljajo v rednih intervalih, temveč so nepredvidljivi in jih ne more nihče napovedati. So pa del borznih ciklov, ki se jim ne moremo izogniti. Kljub temu delnice, zgodovinsko gledano, v primerjavi z ostalimi oblikami premoženja, dosegajo najvišjo donosnost. Padci tečajev delnic niso tako pogosti, zagotovo pa jim vedno sledi okrevanje.
Za investitorje, ki vse življenje nalagajo v delnice, so možne tudi 50 in več odstotne izgube?

Res je, vendar pa za dežjem vedno posije sonce. Vzemimo za primer borzni indeks S&P 500, ki je sestavljen iz 500 ameriških podjetij - nobeno obdobje, ki je povzročilo 20 ali več odstotno izgubo tega borznega indeksa, ni potrebovalo za okrevanje več kot 13 let. To je najdaljše obdobje v zgodovini, ki je bilo potrebno, da se je vrednost borznega indeksa vrnila na izhodiščno raven. V večini primerov pa poteka okrevanje borznih trgov veliko hitreje.

Kako je izguba povezana s čustvi?

Izguba je beseda, ki ima na borznem trgu izrazito negativen prizvok. Najpogosteje nam izzove številne čustvene reakcije. Ima velik vpliv na naše razpoloženje in kaj hitro nas lahko zajame panika. Najbolje je, da se vnaprej pripravimo, kako bomo odreagirali, ko bo prišlo do padca tečajev. In tu ni vprašanja, če bo prišlo do padca tečaje, temveč je vprašanje le, kdaj bo do tega prišlo.
Če bi bilo možno, bi seveda vsi najraje kupovali izključno le takrat, ko so tečaji najnižji in prodajali, ko so najvišji. Vendar je tržno taktiziranje zelo težko in ne uspe niti veliki večini strokovnjakov. Tržno taktiziranje ni potrebno. Bolj pomembno je, da ostaneš v naložbi in si zraven tudi, ko trg okreva. Tako bodo kmalu prišli v ospredje dobički iz okrevanja, zgube iz preteklosti pa bodo pozabljene. Na dolgi rok se vam bo to zdelo le kot droben tresljaj, izgubljen v času.

Torej pri nihanju borznih tečajev navzdol, moramo vzdržati do konca?

To je seveda nujno. Če zamudite okrevanje tečajev, izgubite tudi priložnosti, ki jih nudijo finančni trgi. Ob padcu tečajev vas torej ne sme popasti strah, kajti obstaja možnost, da boste prodali svojo naložbo ob najslabšem možnem času. In tako se boste najverjetneje pridružili velikim poražencem igre tržnega taktiziranja.

Koliko izgube lahko torej prenesemo?

Tu je na mestu vprašanje ali smo sposobni prenesti 50-odstotno izgubo brez poseganja v svoj portfelj? Je pri 30-odstotni izgubi prag, pri katerem moramo nekaj storiti? Ali pa prodajate svoje delnice brez nadaljnjega, tudi pri prvi turbulenci 10 odstotkov?
To so vprašanja, ki jih morate predelati z izbranim finančnim svetovalcem, ki ima za ta namen zelo podrobne vprašalnike. Skupaj bosta določila vašo toleranco do tveganja še preden začnete z vlagati v vrednostne papirje. In če se vaše finančne okoliščine ne spreminjajo, se morate tega držati.

Če niste pripravljeni izgubi polovice, potem tudi ne smete vsega svojega premoženja naložiti v delnice. Izberete lahko naložbene razrede, ki niso tako tvegani. Obveznice npr. ne nihajo toliko.

Kakšen delež naj predstavljajo delnice v vašem premoženju?

Od stopnje tveganja, ki ste ga pripravljeni sprejeti, je odvisna vaša struktura naložb. Pomembno je, da z izbranim finančnim svetovalcem redno spremljata sestavo vaših naložb in jo prilagajate strukturi, ki je primerna vašemu odnosu do tveganja in je bila izbrana pred vašim investiranem.

To pomeni, da morate pri tržnem popravku dokupiti tiste naložbene razrede, ki so utrpeli največji padec, denar pa dobite od prodaje naložb, ki so dosegle pričakovani dobiček. To je tisto, kar vsakdo hoče, kupiti nizko, prodati visoko. Brez napovedi, brez tržnega taktiziranja, anticiklično in popolnoma samodejno. Samo zdržati morate do konca, ko ste dvojno nagrajeni, z dobičkom iz naslova okrevanja trgov in donosom iz naslova dokupov naložb.

Najpomembneje je torej, da smo odkriti do sebe?

Z naložbami na delniške trge ste lahko nagrajeni tudi vi, vendar le če se na spremembe ne boste odzvali čustveno in boste v času krize ostali mirni. Pri tem morate biti odkriti predvsem do sebe in se vprašati: V koliki meri bom res ostal razumen, če bo prišlo do zloma tečajev?

Predstavljajte si svoj portfelj v absolutnih številih, ne le v odstotkih, koliko se bo skrčila vaša vrednost v primeru krize. Ta se lahko tudi prepolovi. Če ste se še vedno pripravljeni soočiti s svojo potencialno izgubo, ste na pravi poti. Če ne, pa je treba določiti novo stopnjo tveganja, ki ste jo pripravljeni sprejeti in temu prilagoditi novo strukturo premoženja.

Če zaključim je verjetno najpomembneje, da nas pri vlaganju ne vodijo čustva?

Vlagatelje velikokrat prevzame pohlep, pretirana samozavest in optimizem, kar vodi v sprejemanje čezmernega tveganja. Prav tako se nekateri preveč zanašajo na pretekle donose ali posvečajo preveč pozornosti kratkoročnim dogodkom na borzah. Pri varčevanju v vrednostnih papirjih se vlagatelji velikokrat ne zavedajo, da ne prinašajo vedno le pozitivnih donosov, temveč tudi izgube. Psihološke napake vlagatelje pripeljejo v čezmerna tveganja (ko nastopi evforija), včasih pa tudi v precenjeno varnost (ko nastopi panika). Vsako čezmerno odzivanje, tako na preverjene kot nepreverjene informacije, navadno vodi v nestrpnost, to je prehiter umik iz varčevanja ali v dodatne nepotrebne naložbe. Vlagatelji že na splošno bolj obžalujejo posledice napačnih odločitev, kot ne izvedbo priložnosti, s katerimi bi lahko pridobili, a jih niso izkoristili.

Zato, če je le mogoče, v finančnem svetu ne poskušajte čustveno odreagirati, določite svojo strukturo naložb, ki bo ustrezala stopnji tveganja, ki ste jo še pripravljeni sprejeti. Naložbe med obdobjem varčevanja redno prilagajajte svoji naložbeni strukturi, ki vas bo pripeljala do zastavljenega cilja.