Ker se v Sloveniji krepijo pritiski na rast plač kot posledica visoke gospodarske rasti, demografskih gibanj in nedorečene plačne politike v javnem sektorju, je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pripravil analizo plač in plačne politike ter okroglo mizo z naslovom Plače: med stimulativnim plačilom in vzdržnostjo javnih financ.

V času krize različni ukrepi

V.d. direktorja Umarja Boštjan Vasle je povedal, da je gospodarstvo v času krize zaradi nižjega obsega dela odpuščalo, plače so tistim, ki so ostali, obstale. Javni sektor pa se je odločil za bolj solidaren pristop in odpuščanj ni bilo, a so se plače vsem znižale. Gospodarstvo še nekaj let beleži rasti, razmere pa se medtem v javnem sektorju niso spremenile.

Prilagodijo se razmeram na trgu

Predsednik Združenja Manager Aleksander Zalaznik je kot generalni direktor družbe Danfoss Trata povedal, da njihov sistem, ki globalno zaposluje 30.000 ljudi, vsakih pet let prevetri vse oddelke in njihov obstoj prilagodi razmeram na trgu. Podobno bi morali narediti v javnem sektorju.

Nagraditi tiste, ki si to zaslužijo

Kot je izpostavil predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, bi "morali odpreti resno razpravo, v katerih sektorjih v javni upravi potrebujemo nove zaposlitve, nove oddelke, in katerih več ne potrebujemo, ker se kot družba spreminjamo". To v praksi pomeni tudi ukinitev nekaterih agencij, skladov, o čemer se je že govorilo, a do uresničitve ni prišlo, je dodal.

Sindikati se ne bi smeli pogovarjati le o masi plač in njenem povečevanju, temveč tudi o tem, kako jo razdeliti. Javni sektor bi potreboval tudi model nagrajevanja tistih, ki si to zaslužijo, in t.i. negativnega nagrajevanja tistih, ki ne delajo, kot bi morali. "Uvesti bi morali mehanizme fleksibilnega nagrajevanja," je dejal Vesel, saj sistem, kjer velja t.i. seniorski način nagrajevanja, ni vzdržen.

umar, okrogla miza
STA
Udeleženci in poslušalci na okrogli mizi z naslovom Plače: med stimulativnim plačilom in vzdržnostjo javnih financ.

"Ne moreš nagraditi tistih, ki delajo dobro, in ne odsloviti tistih, ki delajo slabo," je ponazoril. Zato bi tudi v javnem sektorju po njegovem "morali odpreti vrata" in omogočiti odpuščanja. "Sindikati se bodo morali navaditi, da niso vsi delavci dobri delavci," je še menil in predlagal, naj se "sredstva na račun manj zaposlenih prelije v motiviranje in nagrajevanjih tistih, ki delajo dobro".

Ob pritiskih sindikatov javnega sektorja po zvišanju plač in vračilu tistega, kar je bilo delavcem zamrznjeno v času krize, so vsi sogovorniki menili, da bi morali z njimi doseči nek srednjeročni dogovor in definiranje zgornje meje mase plač in definiranje njenih virov v odvisnosti z vzdrževanjem zdravih javnih financ. Pogovoriti pa bi se morali tudi o njeni razdelitvi na drugačen način, kot velja danes.

Negativna selekcija

Tu se namreč trči na težavo ob prehodu delavcev, zlasti visoko izobraženih, iz zasebnega v javni sektor, kjer po Veselovem mnenju in po mnenju ekonomista z ljubljanske fakultete za družbene vede Anžeta Burgerja že prihaja do negativne selekcije. Ko pride mlad, izobražen in motiviran delavec iz gospodarstva, ga v javni upravi lahko uvrstiš "na začetek" plačne lestvice. Po drugi strani pa starejši delavci ne glede na to, kako opravljajo svoje delo, dosegajo plače vodstvenih kadrov.

Idealen čas za odhod v gospodarstvo?

A trend na trgu dela naj bi bil v gospodarski konjunkturi in pomanjkanju delavcev nasproten. Tam, kjer je kadrov v javnem sektorju preveč, naj gredo v gospodarstvo. "Sedaj je idealen čas, da se to spremeni," je menil Zalaznik, ki je dejal, da "interes za prehod iz relativno varnega javnega sektorja v zasebnega z več možnostmi in višjo plačo, predvsem za vodilna in tehnična mesta, počasi raste".

Govorci so ocenili tudi, da bi morali pri plačah tako v zasebnem kot javnem sektorju več prostora nameniti variabilnemu delu nagrajevanja, torej nagrajevanja za delovno uspešnost ipd. Tega je namreč tudi v gospodarstvu v povprečju zelo malo. Podčrtali pa so tudi nujnost rasti produktivnosti.

Plačno politiko je tako po mnenju vseh današnjih govorcev treba spremeniti. A najprej mora država za javni del definirati, kaj želi doseči oz. izboljšati. Problem rasti plač nad rastjo produktivnosti je tudi zato, ker so zato investicije omejene. Smiselno bi bilo še opredeliti delovna mesta, ki jih država nujno potrebuje ter višino plač vezati na primerljive poklice v enem in drugem sektorju, je strnil Burger.