Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, KD Skladi
Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, KD Skladi

Na podlagi spoznanj vedenjskih financ, ki povezujejo tradicionalno finančno teorijo, psihologijo in sociologijo bom danes predstavila najpogostejše napake vlagateljev, ki se jim lahko zlahka izognete. Vsaka izbrana strategija vlaganja ali varčevanja je lahko od posameznika do posameznika drugačna, vendar pa obstaja nekaj ukrepov, katerim se mora vsak investitor izogniti. Mnogi posamezniki ali t. i. »mali vlagatelji« se odločijo za vlaganje ali varčevanje z malo znanja ali celo brez predznanja o delniških trgih in se morda skozi grenke lastne napake in izkušnje naučijo o izgubi denarja. Namesto takšne izkušnje se seznanite z napakami pri vlaganju, ki se jim lahko izognete.

Izogibajte se borznemu časovnemu taktiziranju ali (angleško »Market timing«)

Dnevno trgovanje lahko privablja mnoge vlagatelje zaradi visoke stopnje donosa. Ne le, da je ta način investiranja v splošnem opredeljen kot metoda s katero lahko na hitro obogatiš, je to v resnici daleč od resnice. Dnevno trgovanje ali poskušanje nadvladati trg je zelo tvegano početje in običajno lahko povzroči celo izgubo glavnice in še več. Pri tej metodi gre za premikanje investicije v in iz trga ali prehajanje med različnimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice in denar) na podlagi uporabe metod napovedovanja, kot so tehnični kazalniki ali gospodarski podatki.

Ker je izredno težko napovedati prihodnje gibanje kapitalskega trga, vlagatelji, ki poskušajo loviti optimalno točko vstopa ali izstopa iz trga, zlasti investitorji vzajemnih skladov, so najpogosteje manj uspešni od vlagateljev, ki se držijo dolgoročne strateške alokacije portfelja in jih imenujemo tudi pasivni vlagatelji. Namesto tega si raje prizadevajte, da počasi in redno varčujete in investirate v vzajemne sklade in sklade, s katerimi se trguje na borzi (t. i. skladi skladov), ki ustrezajo vašim naložbenim ciljem, in jih uporabite za oblikovanje naložbene strategije, ki ustreza vašim potrebam in zajema svetovni trg ter z metodo povprečnega nakupnega stroška pomagate, da se vaše premoženje počasi povečuje.

Napačna ocena tveganja

Tveganje je merilo vašega čustvenega apetita, ki ga je mogoče obvladovati, vendar pa ga je treba pravilno opredeliti, in predstavlja koliko tveganja lahko prevzamete, torej zmožnost sprejemanja nestanovitnosti na trgu, ne da bi hkrati sprejemali neracionalne čustvene naložbene odločitve. V osnovi se lahko zelo hitro ujamete v »glamur« in donose predlagane ali izbrane investicije ob tem pa pozabite na dejstvo, da kako hitro lahko delniški trg ali izbrana naložba zgradi vaše premoženje, ga lahko tudi vzame.

Veliko vlagateljev ne sprejema tveganja v skladu s svojimi dejanskimi zmožnostmi in s tem tvegajo, da bo lahko dejanski donos pod pričakovanim donosom oziroma tvegajo negotovost glede potencialne izgube premoženja. Večina vlagateljev se osredotoči le na prihodnje potencialne donose. Če investirate in vlagate dolgoročno, se boste srečali tudi z obdobjem, ko bo donos negativen in tako tudi vaše premoženja manjše od pričakovanega, vendar se to na dolgi rok praktično izniči. Drugi namen obvladovanja tveganj je zaščita ali varovalka med izbranimi naložbami in vašimi čustvi. Človeški um je lahko najslabši sovražnik, in vlaganje je dolgoročna igra, med tem ko je človeški um namenjen takojšnjemu zadovoljstvu. Neracionalne misli se povečini začno pojavljati v času večjih stresov oziroma, ko doživljamo povišane ravni stresa.

Nediverzificiran (nerazpršen) portfelj

Če nosite vsa jajca v eni košari, potem takšen način investiranja ali varčevanja ne bo dobra investicijska strategija. Diverzifikacija portfelja je metoda upravljanja tveganj, ki vključuje naložbe v različna sredstva zaradi zmanjšanja tveganja in povečanja donosnosti, ki sicer ne zagotavlja dobička brez izgube, ampak je zgolj strategija za uravnoteženje tveganja, ki je povezano z vlaganjem in varčevanjem. Če se na primer odločite investirati le v informacijsko tehnologijo, vam lahko v določenem obdobju prispeva k nadpovprečnemu donosu. Vendar pa se takšna strategija, ko stavite le na eno regijo ali na en sektor na dolgi rok ne obrestuje. Diverzifikacija je potrebna tudi zato, ker se različne naložbe v različnih obdobjih različno obnašajo, kar vam lahko bistveno pomaga ublažiti nihajnost (volatilnost), torej nestanovitnost delniških trgov.

Nerazumevanje izbranih naložb

Nazadnje je ključnega pomena, da razumete naložbe v katere investirate in varčujete. Razumevanje, kako naložba, izbrani sklad ali izbrano podjetje deluje ima dve večji koristi. Kot prvo boste vedeli, kaj lahko pričakujete od izbrane naložbe ali sklada. Kot drugo boste samozavestni, saj boste poznali svoje naložbe. Izogibajte se torej borznemu časovnemu taktiziranju. Raje se prepustite toku delniškega trga in si dovolite, da vaša naložba raste počasi in preudarno. Ne prevzemajte nepotrebnega tveganja. Razpršite, razpršite in še enkrat razpršite portfelj, kar vam zagotavlja, da ne nosite vseh jajc v eni košari. In nenazadnje, razumite naložbe v katere investirate in varčujete. Ti ukrepi vas bodo pripeljali na pravo pot, da zgradite svoje prihodnje bogastvo.