izbira primerne naložbe

Ugotovite, kakšen vlagatelj ste

Lidija Selič / finančna svetovalka, KD Skladi
14. 9. 2018, 11.33
Posodobljeno: 14. 9. 2018, 11.36
Deli članek:

Vzajemni skladi so odlična oblika postopnega varčevanja za več let, prilagojena različnim profilom vlagateljev in niso namenjeni špekuliranju!

Profimedia
Fotografija je simbolična

Osebni arhiv
Lidija Selič, finančna svetovalka, KD Skladi

In kar je najpomembnejše: varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim nalaganjem v vrednostne papirje zelo preprosto, cenejše in dostopno vsem, ne glede na izkušnje, starost ali izobrazbo.

A višina donosa ni popolnoma v »rokah« vlagatelja. Odvisna je od vrste vzajemnega sklada, upravljavca vzajemnega sklada, ki zbrani denar v vzajemnem skladu plasira na različna področja, splošne makro in mikro - ekonomske klime ter drugih dejavnikov (npr. političnih), ki vplivajo na vrednost naložb v portfelju vzajemnega sklada. Zato naj bodo vlagatelji v svojih pričakovanjih realni. Najprej morajo dodobra spoznati svoj časovni horizont investiranja in naložbeni profil in šele na tej osnovi lahko izberejo zase primeren vzajemni sklad oziroma portfelj skladov.

Na spletnih straneh boste zagotovo našli kakovostna orodja, ki vam bodo v pomoč pri ugotavljanju lastnega vlagateljskega profila. A če vlagatelj napačno opredeli svoj lastni profil, bo nehote pristal v napačnem skladu.

Prepoznajte svoj profil

Noben vlagatelj ni enak drugemu vlagatelju. Vsak vlagatelj je kot porabnik finančnih produktov in storitev unikaten. Spoznavanje lastnega profila pa je psihološki proces. Pri tem vam lahko veliko pomaga sposobnost empatije. Ker je varčevanje v vzajemnih skladih praviloma dolgoročno, se mora vsak vlagatelj zavedati svojega življenjskega cikla. Njegovi naložbeni cilji, finančne razmere, pretekle izkušnje z naložbami in njegov odnos do tveganja, vse to vpliva na njegov, tako imenovani naložbeni profil, ki se spreminja skozi čas.

Naložbeni profil in časovni horizont torej sestavljata množica značilnosti, na podlagi katerih se vlagatelj lahko razvrsti v določeni tip vlagatelja. Na podlagi tipa vlagatelja pa se lahko opredeli, kateri vzajemni sklad ali portfelj vzajemnih skladov je primeren za njegovo časovno obdobje, v katerem namerava varčevati, za njegov naložbeni profil in tudi kakšen način varčevanja v vzajemnih skladih je zanj priporočljiv.

Vlagatelj mora predvsem realno določiti svoje cilje, potrebe, finančne zmožnosti in odnos do tveganja pri naložbah, saj gre za njegov denar. Le z odkritostjo do samega sebe, bo lahko spoznal in tudi lažje razumel, kakšen tip vlagatelja pravzaprav je. V obdobju varčevanja se lahko značilnosti njegovega naložbenega profila spreminjajo, kar je popolnoma normalno. Če se kot tip vlagatelja zelo spremeni, njegova naložbena strategija ne bo več skladna z njegovim naložbenim profilom. To seveda ni nič narobe, potrebna je le prerazporeditev sredstev med podskladi krovnega sklada.

Nekatere pomembne značilnosti časovnega horizonta vlagatelja

- Življenjsko obdobje vlagatelja: njegov življenjski stil, psihofizične sposobnosti, starost.
- Obdobje investiranja v vzajemne sklade: krajše kot je obdobje, v katerem namerava investirati, večji bo vpliv kratkoročnih tržnih nihanj na njegovo naložbo in manjša možnost, da bi izkoristil prednosti dolgoročnih tržnih trendov.
- Obdobje davčnih obveznosti: vlagatelj se mora zavedati tudi davčnega vidika, saj je v primeru prodaje njegovih investicijskih kuponov zavezan k plačilu davka od doseženega dobička.
- Nameravano obdobje porabljanja vlagateljevih prihrankov iz vzajemnih skladov: ko vlagatelj enkrat potrebuje naložena sredstva, jih lahko črpa v različnih periodah in različnih zneskih, odvisno od njegovih potreb. Če si ne izplača vsega, se preostali del še vedno lahko plemeniti. Prav tako lahko še vedno ponovno vplačuje. Na tak način si vzdržuje »rezervo«.

Nekatere pomembne značilnosti naložbenega profila vlagatelja

Vsakdo si želi za svoj vložen denar iztržiti največ. Želimo si visokih donosov in obenem visoke varnosti, čeprav vemo, da si obe komponenti nasprotujeta. Odločitev o investiranju je zato psihološki proces.

- Starost vlagatelja: na splošno velja, da se naložbeno tveganje s starostjo vlagatelja zmanjšuje. Prihranki starejših vlagateljev naj bodo varneje naloženi, kot pri mlajših. V zrelejših letih potrebuje predvsem varnost, saj je to praviloma obdobje črpanja naloženih prihrankov.
- Vlagateljevo poznavanje in izkušnje v zvezi z vzajemnimi skladi oz. vrednostnimi papirji
- Velikost denarnih sredstev, ki jih vlagatelj lahko, npr. mesečno, nameni varčevanju
- Trenutno finančno stanje vlagatelja
- Vlagateljev cilj: vlagatelj investira seveda z namenom, da bi dosegel neki realen cilj. Če je njegov cilj privarčevati za lastno stanovanje ali za potrebe šolanja otrok, potem bo najbrž njegov cilj investiranja bolj usmerjen v varnost teh sredstev, še posebej ko se časovno približuje potreba po teh sredstvih. Če je njegov cilj le plemenitenje presežkov sredstev, za katere nima definirane ročnosti le-teh, potem je lahko njegov cilj investiranja tudi prevzemanje večjega tveganja v zameno za višje morebitne donose.
- Vlagateljeve rezerve: v obdobju varčevanja se seveda lahko pojavijo trenutki, ki zahtevajo večje ali manjše neplanirane izdatke zato je pomembno, da ima nekaj prostega denarja
- Varnost vlagateljevih trenutnih in prihodnjih virov za investiranje

To so nekateri glavni dejavniki, ki vplivajo na naložbeni profil vlagatelja. Obstajajo še drugi. Več kot jih preučimo, natančneje lahko opredelimo tip vlagatelja in večja je verjetnost pravilne izbire in sestave vlagateljevega naložbenega portfelja vzajemnih skladov.

Razmerje naložb posameznega tipa vlagatelja v obdobju investiranja oz. varčevanja se bolj ali manj spreminja. Prvič zaradi različnih donosov posameznih naložb in drugič, zaradi sprememb v vlagateljevem življenjskem ciklusu, se lahko spremenijo značilnosti njegovega naložbenega profila in s tem profila vlagatelja. Zato je priporočljivo, da vlagatelj vsaj enkrat na leto naredi revizijo svojih naložb, kakor tudi naložbenega profila. Ne glede na spremembe, naj vlagatelj v vzajemne sklade skozi življenjski ciklus prehaja iz bolj tveganih naložbenih strategij v manj tvegane.