Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, KD Skladi
Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, KD Skladi

Pa temu ni tako. Že z manjšimi mesečnimi zneski, na primer od 30 do 50 evrov, ki jih počasi, dolgoročno in preudarno iz meseca v mesec skozi obdobje varčevanja investirate in vlagate v, na primer, vzajemne sklade, lahko na koncu privarčujete znesek za nakup avtomobila, stanovanja ali kot dodatno vsoto ob pokojnini.

Preden se za to možnost odločite, si zagotovite, da je takšna naložba prava za vas, saj naložbe v različne vrednostne papirje in tako v vzajemne sklade vključujejo določeno tveganje. Prav tako je pomembno, da si pred začetkom vlaganja oziroma varčevanja zagotovite, da imate za svoje osnovne finančne potrebe poskrbljeno – torej v primeru izgube delovnega mesta ali nepričakovanega dogodka. Iz stališča večje varnosti se tudi svetuje, da imate na varčevalnem računu na voljo vsaj za 3 do 6 mesecev svojega prihodka. To vam zagotavlja, da vam ne bo treba na hitro in morda ob nepravem trenutku prodajati svoje naložbe v vrednostne papirje ali v vzajemne sklade. Tukaj je treba vedeti, da lahko tudi sorazmerno "varne" naložbe v določenem obdobju zanihajo, kar pomeni, da bi lahko bila vaša naložba v trenutku, ko bi denar nujno potrebovali vredna manj, kot takrat, ko ste v naložbo začeli investirati. Zagotovite tudi, da so, če seveda potrebujete, izpolnjene vaše zavarovalne potrebe. Preden torej dodelite del svojega mesečnega dohodka za naložbe oziroma za varčevanje, poskrbite, da boste imeli tudi ustrezno življenjsko, zdravstveno in premoženjsko zavarovanje.

Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača

Vsakemu se kdaj zgodi, da ob želji nakupa nečesa, ki ni nujno zlo pomisli, da bi bilo pa morda ta znesek pametneje naložiti in z njim začeti varčevati. Vsak nepremišljeni nakup je lahko šola in vsak premišljeni evro na stran, je lahko le majhen delček v finančnem mozaiku, ki pa lahko pomembno vpliva na končni finančni rezultat. Prav tako je lažje vsak mesec od prihodka manjši znesek ali položiti na bančni račun ali ga preko trajnika nakazati v na primer vzajemni sklad. In pregovor zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača, še kako drži.

Če se sedaj odločite za takšno dolgoročno finančno navado, boste lahko postali močnejši v finančni poziciji k dosegu želenega. Z mesečnim načinom varčevanja v vzajemne sklade implementirate metodo povprečnega stroška. To pomeni, da vsak mesec vložite enak znesek. Če so se točke sklada vmes pocenile, jih boste za enak znesek kupili več, če so se podražile, pa manj. Matematično tak pristop pomeni "vračanje k povprečju", torej pričakovanje, da bodo višje cene sčasoma spet nižje in nižje spet višje. Končni rezultat takšnega načina varčevanja pa je, da bo vaša povprečna nakupna cena sčasoma nižja. Metoda povprečnega stroška je lahko najučinkovitejša in največkrat uporabljena strategija varčevanja prav v obdobjih velike negotovosti. Hkrati vlagatelju prihrani vznemirjanje in dragoceni čas, ki bi ga porabil za čakanje na t.i. "pravi trenutek" za vstop v naložbo. Vaši redni manjši prispevki tudi zagotavljajo, da se na primer pred možnim ponovnim obdobjem recesije na trgu ne naloži relativno velik začetni znesek, s čimer se zmanjšata vaše tveganje, kot tudi tveganje časovno napačnega vstopa na trg.

Osredotočite se na dolgoročno varčevanje, vsaj 10 letno

Ob takšni obliki varčevanja in investiranja je najbolj pomembno to, da se osredotočate na prihodnost in ste potrpežljivi. To pomeni, da igrate igro na dolgi rok, vsaj 10 ali več let. Pomanjkanje takojšnjih velikih dobičkov vam ne sme biti znak napačne odločitve pri izbiri naložbe. Pomembno je vedeti, da bo investicija v vrednostne papirje ali v točke skladov v določenem krajšem obdobju nihala med dobičkom in izgubo. Pogosto se zgodi, da vrednost naložbe najprej pade, preden začne rasti. To je »naraven proces« varčevanja ali investiranja, ki je, kot rečeno igra na dolge proge. Metoda povprečnega stroška na trgu je preizkušena in resnična strategija za ustvarjanje bogastva na dolgi rok. Prav tako so različne študije ugotovile, da ljudje, ki preprosto investirajo in varčujejo z metodo povprečnega stroška, in vseskozi ostanejo v izbrani naložbi ne glede na razmere na trgu, dosežejo veliko boljši končni rezultat od tistih, ki poskušajo borzno časovno kalkulirati, ki enkrat letno investirajo določen pavšalni znesek ali tistih, ki se raje izognejo takšnim oblikam naložb.

Izogibajte se borznemu časovnemu kalkuliranju oziroma usklajevanju. Zakaj? Ko boste predvideli, da se bo zgodil večji popravek trga, boste želeli naložbo prodati. Po drugi strani se boste celo ognili možnosti investiranja in varčevanja, ko boste menili, da je gospodarstvo v recesiji. Kakorkoli raziskave so dokazale, da je najbolj učinkovit pristop varčevanja in investiranja dolgoročno investiranje z rednimi mesečnimi zneski, ki implementirajo metodo povprečnega stroška.