ABC

Kako vlagati v vzajemne sklade?

Nina Jazbec / finančna svetovalka, KD Skladi
4. 5. 2018, 11.56
Deli članek:

Ste se že kdaj razmišljali o tem, da bi del denarnih sredstev, ki ste jih privarčevali ali varčujete, vložili v vzajemne sklade? Pa se ne odločite za to možnost, ker je ne poznate in ste nezaupljivi? Ali pa imate strah zaradi negativne izkušnje iz preteklosti?

Profimedia

Osebni arhiv
Nina Jazbec, finančna svetovalka, KD Skladi, d. o. o.

Običajno v zvezi z negativno izkušnjo največkrat iščemo krivdo drugje, največkrat v produktu, v tem primeru vzajemnem skladu, ne zazremo pa se vase in ne pomislimo na možnost, da je negativna izkušnja posledica našega napačnega ravnanja ali drugačnih pričakovanj. Če bi bil za to kriv produkt, potem verjetno ljudje po vsem svetu ne bi tako množično vlagali v sklade, ki veljajo za eno najbolj priljubljenih naložbenih možnosti za posameznike, ki želijo dolgoročno plemenititi prihranke.

Da bi se izognili negativnim izkušnjam, vam priporočamo, da se pred vsakim investiranjem poučite o naložbi, za katero se odločate. Tudi za to vam v nadaljevanju podajamo nekaj osnovnih nasvetov o vlaganju, ki jih mora poznati in se jih zavedati vsak, ki se odloči, da bo svoje prihranke plemenitil v vzajemnih skladih. Poznavanje osnov vam bo pomagalo, da bo vaše investiranje varnejše in bolj donosno.

Denarna rezerva

Najprej poskrbimo za ustrezno denarno rezervo za nepredvidene večje izdatke ali dogodke. Sredstva za ta namen je smiselno plasirati v varnejše in hitro dostopne denarne naložbe. Če smo poskrbeli za varnostno rezervo, smo lahko bolj mirni, saj na ta način zmanjšamo možnost, da bomo v času popravkov na kapitalskem trgu odreagirali prehitro in nepremišljeno.

Finančno cilji in njihov časovni horizont

Pred vlaganjem v sklade moramo imeti jasno določene finančne cilje. Pot do cilja pa naj bo načrtovana, zato je treba določiti znesek in časovni okvir vlaganja. Ob tem je pomembno upoštevati, da lahko za bolj dolgoročne cilje izberemo bolj tvegane naložbe, ki imajo tudi večji potencial donosa. Za kratkoročne cilje, kjer si tveganja ne moremo privoščiti, pa izbiramo med manj tveganimi naložbami.

Razpršitev na različne naložbene razrede

Sredstva razdelite med različne naložbene razrede, glede na vaš profil ali tip vlagatelja, ki je odvisen od vaših izkušenj, osebnostnih značilnosti, odnosa do tveganja, ciljev varčevanja, finančnih zmožnosti in dobe varčevanja. Idealno je, da imate raznolik portfelj, ki je razpršen glede na količino tveganja, ki ste jo pripravljeni sprejeti. To pomeni, da imate del svojega denarja v delniških skladih, ki vam bodo v času rasti na kapitalskih trgih nosile lepo rast, ostali del pa razpršite med obvezniške, mešane in denarne sklade. Tako se tveganje zmanjša in tudi v času popravkov na trgih vaš portfelj ne doživi večje izgube.

Razmerje med tveganje in donosom

Razumevanje razmerja je ključnega pomena pri izbiri vrste vzajemnega sklada. Pri tem mora vsak posameznik dobro poznati sebe in svoja pričakovanja, predvsem pa svoj odnos do tveganja. Tako kot vsa varčevanja ima tudi vsak vzajemni sklad tveganja, ki so odvisna od njegove naložbene politike. Velja pravilo, da so delniški skladi, zlasti ozko geografsko in panožno usmerjeni najbolj tvegani, po drugi strani pa imajo največji pričakovani donos. Obvezniški skladi imajo sorazmerno nizko tveganje in potencialno ponujajo nižje donose, mešani skladi, ki vlagajo tako v delnice, kot obveznice pa ponujajo edinstveno ravnovesje tveganja in donosnosti.

Periodično spremljanje naložb

Je ključnega pomena za uspeh, ki ga večina vlagateljev po navadi prezre. Redno spremljanje naložb in preverjanje njihove uspešnosti omogoča vlagatelju, da ugotovi, katere naložbe delujejo dobro in katere niso v skladu s pričakovanji. Na podlagi tega lahko sprejmemo odločitev in razmislimo o prerazporeditvi.

Kako dobro upravljamo prihranke, je odvisno samo od nas samih in od naših odločitev. Pomembno je, da svoj denar kar najbolje izkoristimo. Tudi če ste preveč previdni tvegate, da boste ustvarili nižjo donosnost prihrankov, lahko se vam zgodi, da boste čez nekaj let ugotovili, da ste privarčevali precej manj, kot bi lahko ob prevzemanju za vas povsem sprejemljivega naložbenega tveganja.