Seznam napak

Najpogostejše napake vlagateljev pri vlaganju v vzajemne sklade

Nina Jazbec, finančna svetovalka, KD Skladi
2. 4. 2018, 15.14
Deli članek:

Trenutno kaže, da vlagatelje letos čaka bolj pestro in razburljivo dogajanje, kot smo ga videli lansko leto, ki velja za zelo uspešno, predvsem pa izjemno mirno leto, za katerega je bila značilna rekordno nizka nihajnost trga.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Osebni arhiv
Nina Jazbec, finančna svetovalka, KD Skladi, d. o. o.

Po optimističnem začetku leta se je stanje na začetku februarja spremenilo in po daljšem obdobju nizke nihajnosti, se je le ta v februarju močno povišala in opaziti je bilo razmeroma veliko nihanje tečajev. Mnogi analitiki so, glede na pretekle izjemne rasti vrednostnih papirjev na globalni ravni, pričakovali in se pripravljali na verjeten popravek trga. Korekcija ni prišla nepričakovano, res pa je, da je časovno takšne dogodke nemogoče napovedati.

Prav večja nihajnost je eden od glavnih razlogov za paniko vlagateljev v vzajemne sklade in posledično prehitre prodaje ali nakupe. Vlaganje v vzajemne sklade zahteva preudarno ravnanje posameznikov, vlagatelji se morajo izogibati nekaterim pogostim napakam, ki jim preprečujejo doseganje optimalnih rezultatov. Prav poznavanje najpogostejših napak pa nam lahko pomaga, da se jim v največji možni meri izognemo, zato v nadaljevanju o nekaterih najpogostejših napakah vlagateljev.

1. Impulzivne odločitve o nakupu in prodaji naložb

Pogosto se zgodi, da se vlagatelji tako o nakupih kot o prodajah odločajo impulzivno, na podlagi čustev in ravno zaradi tega dosegajo precej manjšo povprečno donosnost kot na primer posamezni vzajemni sklad. Največji prilivi v vzajemne sklade zgodijo po visokih preteklih donosih, največji odlivi pa po padcih na borzi. Pomembno je, da vlagatelj, ki se odloči, da bo sredstva plemenitil na kapitalskih trgih razume, da so vrednosti vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih izpostavljene nihanjem, ki je prisotno ves čas, zato moramo pri vlaganju ravnati temu primerno in se držati zastavljenega naložbenega načrta. Ob popravkih trga mora vlagatelj ostati miren in discipliniran glede naložb, čeprav so nihanja na kratek rok lahko zelo velika, toda z daljšanjem dobe varčevanja se tveganje izgube znižuje, obdobij pozitivnega trenda pa je veliko več kot obdobij padcev.

2. Vlaganje brez načrtovanja in ciljev

Velika večina malih vlagateljev je brez finančnega načrta in nima opredeljenih finančnih ciljev. Pogosto se zgodi, da vlagajo na podlagi nasvetov družinskih članov, sorodnikov, prijateljev ali sosedov. Posledica tega so napačne finančne odločitve in pomanjkanje discipline glede naložb. Pred odločitvijo za varčevanje v vzajemnih skladih je dobro imeti vsaj osnoven pregled nad svojimi dohodki, stroški in premoženjem. Pomembno je, da si prej postavite tudi zelo jasne naložbene cilje in časovne okvirje varčevanja, zato, da boste izbrali takšen podsklad oziroma kombinacijo podskladov, s katerim boste lahko te cilje tudi dosegli in si tako uresničili želje.

3. Premajhna razpršitev naložb

Vlagatelji pogosto celoten presežek sredstev vlagajo v samo en vzajemni sklad, mnogi se preveč izpostavijo določenemu sektorju ali geografskemu področju, ki je v zadnjih nekaj mesecih ali letu ustvaril izjemne donose. Tipičen naložbeni portfelj vlagateljev je torej pogosto premalo raznolik, tudi kar se tiče razporeditve naložb med različne naložbene razrede (delnice, obveznice, denar). Vsak vlagatelj mora poskrbeti za primerno mešanico naložb, ker z razpršitvijo dosežemo nižjo nihajnost našega portfelja.

4. Sprejemanje prevelike stopnje tveganja

Pogosta napaka vlagateljev je tudi izpostavljenost prevelikemu tveganju, iz česar pogosto izhaja tudi njihovo nezadovoljstvo z naložbo. Vlagateljem, ki tvegajo preveč, se lahko zgodi, da nujnih finančnih ciljev ne bodo dosegli v zadanem časovnem okvirju. Ključno je, da naložbe prilagodimo naši sposobnosti sprejemanja tveganja, predvsem glede na to kakšen donos pričakujete in kakšna nihanja so za vas sprejemljiva. Ob tem ne smemo pozabiti na načelo, da so potencialno bolj donosni skladi tudi bolj tvegani in obratno, manj donosni skladi so manj tvegani.

5. Izbira skladov na podlagi preteklih donosov

Posamezniki se pri odločanju o vlaganju v posamezen sklad največkrat odločajo pod vtisom preteklih donosov in vložijo svoje premoženje v sklade, ki so v zadnjem obdobju dosegali najvišje donose. Pretekli donosi niso garancija za donosnost v prihodnje, zato se je izbire potrebno lotiti bolj premišljeno.

Torej vlagatelji se morajo izogibati tem običajnim napakam pri vlaganju v vzajemne sklade, kajti le z izbiro primernih skladov in vlaganjem na discipliniran način bodo lahko izpolnili svoje finančne cilje.