Kje varčevati?

Gospodarska rast se povečuje, bančne obresti pa nižajo

Sonja Lovše Bambič, finančna svetovalka
5. 5. 2017, 15.57
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Večina gospodarskih kazalnikov zadnjih nekaj mesecev kaže, da se je svetovna gospodarska rast pospešila, kar pomeni, da je obdobje deflacije mimo, pričakovanja glede rasti dobičkov pa se zvišujejo. Tam, kjer rastejo dobički, delniški trgi le redko doživijo večje padce.

Profimedia
Kam s prihranki, če jih imate?

Generali Investments d.o.o.
Sonja Lovše Bambič, KD Skladi

Vendar pa bančne obresti še vedno ostajajo rekordno nizke, inflacija se zvišuje, kar pomeni, da so vsi, ki imajo v banki vezane vloge v neugodnem položaju, saj njihovi prihranki izgubljajo vrednost. Zavajajoče je namreč prepričanje, da varčevanje v bančnih vezavah ali na bančnih računih ni špekulativno početje, saj so bančni depoziti podvrženi nenehnim spremembam finančnih trgov. Na obrestno mero, ki jo boste dobili v zameno za posojeni denar banki, vplivajo namreč številni dejavniki, zato se ta pogosto spreminja.

Kje lahko še varčujemo?

Vedno več varčevalcev se sprašuje, kje lahko še varčujejo? Ko si zastavimo to vprašanje, moramo vedno pomisliti tudi na likvidnost, še sprejemljivo stopnjo tveganja in na potencialni donos, ki ga želimo s svojo naložbo ustvariti. Tudi donosi vzajemnih skladov in drugih alternativnih naložb so težko predvidljivi. Ko se odločimo za vlaganje v vzajemni sklad oz. kakšno drugo obliko varčevanja moramo najprej narediti izračun gospodinjskih stroškov in prihodkov. Šele nato sprejmemo racionalno odločitev oz. naslednji korak – odločitev kje varčevati.

Ena izmed alternativ bančnim depozitom so denarni vzajemni skladi oziroma skladi denarnega trga:

• Nudijo varnost
• Likvidnost
• Nižje donose 
• Doba vlaganja ni časovno omejena
• Primerni so za kratkoročna varčevanja
• Donosnost denarnih skladov je podobna obrestnim meram na depozitih
• Večja prednost pred depoziti je v dostopnosti privarčevanih sredstev

Tudi obvezniški vzajemni skladi nudijo dobro alternativo bančnim vezavam, ker večino svojega premoženja investirajo v obveznice, torej manj tvegane dolžniške vrednostne papirje. Primerni so za:

• Vlagatelje, ki želijo razpršiti sredstva v več obvezniških naložb
• Višina tveganja je v največji meri odvisna od tega, v kakšne obveznice sklad investira, kdaj zapadejo ter kakšna je kreditna sposobnost izdajatelja obveznice
• V primerjavi z omejeno dostopnostjo sredstev pri bančni vezavi obvezniški vzajemni skladi zagotavljajo želeno likvidnost

Prihranke razpršite

Kako svoje prihranke porazdelite med različne alternative, je predvsem odvisno od vas samih, katerim oblikam varčevanja bolj zaupate in kateremu naložbenemu cilju sledite. Vaš cilj pri iskanju alternativnih vrst naložb naj bo razpršitev in doseganje kratkoročnih, kakor tudi dolgoročnih finančnih ciljev. 

Kako bodo volitve v Franciji vplivale na prihodnost EU

Pred nami je drugi krog predsedniških volitev v Franciji, ki lahko, v primeru zmage kandidatke desnice, močno zamajejo Evropsko unijo in svetovne finančne trge, saj se na volitvah posredno odloča tudi o usodi Evropske unije. Od razpleta francoskih volitev je namreč odvisna tudi prihodnost skupne Evrope. Kljub temu, da francoski mediji napovedujejo gladko zmago sredinskega kandidata Macrona, je zaradi volilnih oz. referendumskih pretresov v preteklem letu v ZDA in Veliki Britaniji, glede na izkušnje, svetovna javnost še vedno malce previdna.

Macron zagovarja ukrepe, ki bodo naravnani predvsem na ponudbeno stran gospodarstva in strukturne reforme. Med glavnimi ukrepi so deregulacija trga dela, znižanje javnih izdatkov, znižanje davkov, oba pa sta se tudi zavezala spoštovati 3 % proračunski primanjkljaj. Ti ukrepi bi francosko gospodarsko rast zagotovo okrepili, saj bi dvignili konkurenčnost in produktivnost gospodarstva.

Kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen pa na drugi strani zagovarja ukrepe, ki bi vplivali predvsem na povpraševanje in potrošnjo. Napoveduje ohranitev ali celo skrajšanje na 35-urni delovni teden, nižanje upokojitvene starosti na 60 let, povečanje javnih izdatkov in dvig davkov. V tem primeru bi morda kratkoročno lahko videli manjšo okrepitev rasti, predvsem zaradi večjih državnih izdatkov, srednjeročno pa bi bila rast nižja, saj bi Francija še naprej izgubljala konkurenčnost hkrati pa bi bila tudi nezanimiva za tuje investicije, verjetno pa bi se z njeno zmago odprlo vprašanje izstopa Francije iz EU.

Kako se bodo odločili Francozi in kako bodo reagirali svetovni finančni trgi bo znano že to nedeljo.