Gospodarstvo

Otroci staršem najbolj izpraznijo denarnico po 15. letu

Nina Jazbec, finančna svetovalka, KD Skladi, d. o. o.
1. 5. 2017, 16.01
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Saj poznate pregovor: »Mali otroci, male skrbi. Veliki otroci, velike skrbi«, ki še kako drži. Kot mama najstnice vam lahko zatrdim, da sedaj spoznavam še nekaj drugega in sicer, da poleg skrbi z otrokovo starostjo rastejo tudi stroški.

Profimedia
Šolanje ni tako poceni.

Osebni arhiv
Nina Jazbec, finančna svetovalka, KD Skladi, d. o. o.

Ameriška študija je pred časom pokazala, da stroški za otroka najbolj narastejo po njegovem 15. letu. Z najvišjimi stroški pa se starši soočimo v času otrokovega študija. Raziskava Evropske komisije je pokazala, da starši za otroke namenijo kar od 20 do 30 odstotkov družinskega proračuna. Seveda se stroški od družine do družine lahko zelo razlikujejo, vendar dejstvo ostaja - odraščanje otrok je lahko velika finančna obremenitev za družine. Tudi za to je varčevanje za finančne potrebe otrok v prihodnosti zelo pomembno.

Za otroke le najboljše

Za svoje otroke si želimo le najboljše. Zanje bi naredili vse, kar je v naši moči. Morda še več, če bi le mogli. Vendar pa moramo otrokom privzgojiti tudi delovne navade in jih naučiti, da materialne dobrine in denar niso sami po sebi umevni in da je potrebno delati.

Pri svojem delu se srečujem s starši in starimi starši z različnimi nazori, nekateri bi za svoje otroke dali vse, drugi pa menijo, da se morajo otroci sami postaviti na noge, tako kot so se morali oni in jih na ta način tudi vzgajajo. Resnica je verjetno nekje vmes. Res pa je, da se časi spreminjajo in da je bila večina današnjih staršev in starih staršev vzgojenih v drugačnem finančnem okolju. Tu tem mislim predvsem na brezplačno šolstvo in zdravstvo, zagotovljeno polno zaposlenost ter socialno in pokojninsko varnost. S privarčevanim denarjem otrokom lahko omogočimo boljše šolanje, dostop do zdravstvenih storitev in nasploh več priložnosti za uspeh v življenju. Olajšamo jim lahko marsikatero življenjsko situacijo in jim pomagamo na poti do njihove finančne osamosvojitve.

Naložba v znanje

Informativni izračun nam pokaže, da če bi 18 let varčevali v paketu delniških vzajemnih skladov po 50 evrov na mesec, bi ob predvidenem 7- odstotnem letnem odstotnem donosu, naš otrok v času študija lahko pet let prejemal dobrih 400 evrov mesečne štipendije. Verjetno nam bo veliko lažje, če mesečno varčujemo 50 evrov, kot pa, da bo v času študija ta izdatek znašal od 300 do 500 evrov na mesec. Se strinjate?

Eden od najpomembnejših varčevalnih ciljev za starše je zagotovo izobrazba njihovih otrok, ki že dolgo ni več brezplačna. V tujini je varčevanje za šolanje otroka že dolgo časa nekaj povsem samoumevnega. Študij na univerzi je velika denarna naložba, ki se v večini primerov splača, saj je tveganje pri naložbi v znanje relativno nizko. Na to kaže povečevanje deleža posameznikov z visoko izobrazbo v razvitem svetu. V povprečju imajo ljudje z visoko izobrazbo veliko večji življenjski dohodek kot tisti z osnovnošolsko izobrazbo, hkrati pa imajo boljše znanje, kar jim omogoča bolj donosne odločitve glede naložb, ki lahko prispevajo k skupni donosnosti naložbe v znanje. Res pa je, da so ljudje z visoko izobrazbo lahko tako brezdomci kot tudi milijonarji.

Kakšna je primerna oblika varčevanja?

Zagata večine staršev je kako in kje je najbolje varčevati za potrebe otroka? Pomembno je, da za otroka začnemo varčevati čim prej oziroma takoj po njegovem rojstvu, ker bomo na ta način, glede na to, da gre za dolgoročni cilj, privarčevali več in se tako pripravili na velik finančni zalogaj. Pametno je, da tudi sredstva, ki jih otrok dobi, kot darila ob različnih priložnostih namenimo varčevanju za njegove prihodnje potrebe namesto, da ta denar zapravimo za stvari, kot je na primer kupovanje nepotrebnih igrač, ki za otroka dolgoročno nimajo nobene pomembne vrednosti.

Primerna oblika varčevanja za otroka je zagotovo postopno varčevanjem v delniških vzajemnih skladih, saj je pričakovana donosnost delniških naložb bistveno višja, kot pri varnejših denarnih naložbah, hkrati pa je tudi tveganje za izgubo manjše, ker gre za dolgoročno naložbo in postopni vstop na kapitalski trg.