Klemen Furlan
Klemen Furlan
Klemen Furlan, direktor podjetja Finančni Trgi, d. o. o., in predsednik Društva finančnikov Slovenije (DFS)

Oglejmo si 7 nasvetov o denarju, ki so jih poznali že naši starši, dedki in babice, večina sedanje mlajše generacije, ki živi v času razcveta, pa na te modrosti žal pogosto pozablja.

1. Varčnost NI slaba stvar

Veliko ljudi varčnost enači s skopostjo, a seveda ne gre za isto stvar. Varčnost pomeni predvsem to, da pred vsakim nakupom resno premislite, ali stvar res potrebujete ali ne, in se pri tem ne prepustite impulzivnemu zapravljanju. Varčnost človek najlažje razvije v času, ko ima manj denarja – predvsem za starejše generacije pa velja, da so ta odnos do denarja ohranile v dobrem in slabem, torej tudi takrat, ko je bila denarnica polnejša.

2. Uporabi, kar imaš!

Potrošniška družba je dandanes naravnana po načelu: ko se nekaj pokvari, pojdi v trgovino in kupi novo. Nasvet varčnih dedkov in babic pa se je glasil mnogo drugače: najprej preveri, ali je pokvarjeno mogoče popraviti, šele nato razmišljaj o nakupu novega izdelka. Pa tudi v primeru, ko popravilo ni mogoče izvesti, je vredno razmisliti, ali se da to stvar oziroma predmet uporabiti v še kak drug namen.
Ko se je nekaj pokvarilo, Dedki in babice niso najeli dragega mojstra. Marsikaterega popravila in dela so se lotili sami. Poleg tega osnovna opravila in popravila, ki jih zahteva naše stanovanje, niso tako zahtevna, da jih ne bi mogli postoriti sami, bodisi ob brezplačni pomoči kakšnega prijatelja ali po nasvetu iz knjige ali s spleta.

3. Stvari je mogoče uporabiti za več kot le en namen

Nasvet varčnih babic in dedkov: najprej preveri, ali je pokvarjeno mogoče popraviti, šele nato razmišljaj o nakupu novega izdelka.

Še posebej to velja za oblačila, določene vrste posode, pohištvo in podobno. Majica tako lahko, ko se že nekoliko obrabi, postane pižama ali pa oblačilo, v katerem boste prepleskali stanovanje. Omarica morda ni več dobra za predsobo, lahko pa bi vanjo pospravili nekaj nereda v garaži. Okrušena glinena posodica pa bi morda z nekaj kreativnosti lahko postala cvetlični lonček.

4. Dolgovom se je pametno izogibati

Strastnim uporabnikom kreditnih kartic in ljubiteljem kratkoročnih potrošniških posojil bo morda zvenelo neverjetno, a bili so časi, ko so bili dolgovi nezaželeni. Veljalo je: če nimaš denarja, si omisliš plan B. Če gre za življenje in smrt, si od družine ali prijateljev izposodiš gotovino, sicer pa skrčiš svoje nakupovalne navade, kolikor je mogoče.

5. Rabljeno je lahko prav tako dobro kot novo

Koncept, ki novim generacijam ni povsem domač. Velja pa lahko tako za avtomobile kot tehnične izdelke in celo oblačila, čeprav tako imenovane second hand trgovine v Sloveniji niso nikoli zares zaživele.

6. Videz in znamka nista pomembna

Varčnost človek najlažje razvije v času, ko ima manj denarja.

Rolex je pač draga ura. A to še ne pomeni, da katera druga ne bo prav tako natančno merila časa. Podobno velja za elektronske naprave in druge izdelke, ki jih bolj kot na podlagi racionalnega razmisleka kupujemo z očmi. Privlačnejši izdelki pa so praviloma dražji, čeprav ne nujno tudi kakovostnejši.

7. Iskanje najboljše cene se izplača!

Če se vam primerjanje cen v katalogih zdi zapravljanje časa, je dobro, da pred večjim nakupom primerjate cene sorodnih artiklov. Tako lahko prihranite veliko denarja predvsem po načelu »na dolgi rok« – še posebej pri prehrambnih izdelkih se ob enkratnem nakupu sicer prihrani malo in za marsikaterega mladega človeka to niso omembe vredni prihranki, toda veliko starejših ljudi dobro razume, kaj pomeni imeti male prihranke na dolgi rok.

Podobno je s hrano na vsakodnevni ravni. Za obiske v restavracijah lahko na teden zapravimo veliko več denarja, kot če bi za isti denar kupili živila in obrok pripravili doma. Dedki in babice so zato v restavracije in pekarne po že pripravljene jedi zahajali le izjemoma.