Prehranska varnost

Panvita začela z žetvijo pšenice

nn
5. 7. 2022, 17.45
Posodobljeno: 5. 7. 2022, 17.51
Deli članek:

Skupina Panvita, ki se uvršča med vodilne slovenske proizvajalce varne, kakovostne in okusne hrane, je pričela z žetvijo pšenice. Letošnja sezona bo, zaradi nedavnega vročega in sušnega obdobja, verjetno bolj okrnjena, kot so to pričakovali v Panviti.

Bobo
Fotografija je simbolična

»Na vremenske razmere žal ne moremo vplivati. Suša, toča in druge neprijetnosti so realnost, s katero se soočamo vsi v kmetijskem sektorju,« je ob žetvi povedal Branko Virag, član uprave Skupine Panvita, direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter predsednik sekcije za kmetijska podjetja pri GZS. Letošnja letina pšenice, ter tudi drugih žit, bo zaradi vremenskih razmer, slabša od pričakovane. Je pa zadovoljen, da so s partnerskimi kmetijami dosegli dogovor o odkupu pšenice.

»V Panviti se zavedamo pomembnosti prehranske varnosti in samooskrbe, zato zagotavljamo, da bo vsa pšenica, ki jo bomo v Panviti sami pridelali, kot tudi tista, ki jo bomo odkupili od kmetov, ostala v Sloveniji,« izpostavlja Virag. »Še posebej v današnjih časih, v luči razmer v Ukrajini, ki vplivajo domala na celotno evropsko in svetovno pridelavo pšenice, je pomembno zavedanje o prehranski varnosti in samooksrbi, kar v Panviti že vseskozi poudarjamo,« dodaja Virag. V Sloveniji pridelamo okoli 90 odstotkov vseh žit za svoje potrebe, pri krušnih žitih, kamor spada tudi pšenica, pa smo 60 odstotno samooskrbni.

Letošnja letina pšenice po besedah Viraga ni najboljša. »Še pred kakšnima dvema meseca smo pričakovali dobro letino, vendar je vroče in suho vreme naredilo svoje. Letina je manjša, kot smo načrtovali, prav tako je kakovost nižja od pričakovanj,« glede kakovosti in količine izpostavlja Virag. Kakovost in količina ter razmere v Ukrajini, žitnici Evrope, pa seveda vplivajo na letošnjo odkupno ceno, ki je letos približno dvakrat višja kot v lanskem letu.

»Nihče ni imun na podražitve, ki vplivajo na cene po celotni prehranski verigi, od cen energentov in elektrike do podražitev vhodnih surovin in fitofarmacevtskih sredstev. Tako kot kmetje, tudi kmetijski in živilski sektor, podjetja, pričakujemo odziv države. Vedeti moramo, da so kmetijska in živilska podjetja ključni steber slovenskega agroživilskega sektorja in proizvedemo več kot polovico komercialnih pridelkov,« Virag opiše vlogo in pomen kmetijskih in živilskih podjetij za slovensko samooskrbo.

»S Panvito smo letos brez težav dosegli dogovor o pridelavi in odkupu pšenice, s katerim smo zadovoljni. Predvsem pa smo zadovoljni s partnerskim odnosom, ki ga imamo s Panvito. Oni pomagajo nam, mi pomagamo njim. Stabilno in dolgoročno partnerstvo ter s tem varnost je danes še toliko bolj pomembna,« poudarjata Tomaž Nemec in Tončka Berden, kmetovalca iz okolice Bukovnice in Turnišča, ki s Panvito sodelujeta že vrsto let.

»Situacija ni rožnata. Vendar menim, da lahko vsi v žitni verigi, s tvornim in konstruktivnim ravnanjem, ohranimo žitno verigo, ki smo jo zagnali leta 2010 in s tem povezali domače pridelovalce žit ter mlinarje in peke, nepretrgano. Pri tem bo seveda potrebna tudi intervencija države. Vsaka kriza slej kot prej mine. Ne pravim da bo lahko, sem pa prepričan, da je ohranitev žitne verige nujna za nadaljnjo krepitev prehranske varnosti v Sloveniji,« zaključuje Virag.