Vse manj je gostincev

»Plače so vendarle ključne, da živimo neko normalno življenje«

Polona Krušec
11. 5. 2022, 08.30
Posodobljeno: 11. 5. 2022, 11.20
Deli članek:

Gostinstvo in turizem sta ena od panog, kjer najbolj primanjkuje delovne sile. Kako bodo s takim pomanjkanjem zvozili poletje?

Dreamstime
/

Kadrovske težave v gostinstvu in turizmu so stalnica, z izbruhom epidemije covida pa so se še povečale, saj je zaradi protikoronskih ukrepov, med njimi večmesečne prepovedi poslovanja turizma, prišlo do odliva delavcev, od katerih so si številni poiskali delo v drugih dejavnostih in tam ostali, ali pa so zaposlitev v isti panogi poiskali v tujini. O težavah z iskanjem kadra po raziskavi Zavoda RS za zaposlovanje poroča kar 61,2 odstotka delodajalcev v gostinstvu in turizmu z vsaj desetimi zaposlenimi, kar pomeni, da imajo več tovrstnih težav le v kmetijstvu (77,4 odstotka) in gradbeništvu (62,1 odstotka). Po nekaterih ocenah bi lahko letos poleti primanjkovalo kar 15 odstotkov delavcev v gostinstvu in turizmu.

Lani so sicer delodajalci v gostinstvu in turizmu po podatkih zavoda razpisali 8605 prostih delovnih mest, leta 2015 denimo 4617. Največ mest, 2847, je bilo v letu 2021 za delo natakarja (leta 2015 1828), s 1511 razpisanimi mesti je sledilo povpraševanje po kuharjih (leta 2015 1010).

V Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da bo treba za privabitev kadra poskrbeti tudi za privlačne in dobre delovne pogoje, saj delavci v panogi zdaj delajo »sedem dni na teden tudi po deset in več ur na dan, so preobremenjeni, zaradi pomanjkanja kadra se spopadajo z neustreznimi normativi ter oddelajo tudi po pol milijona in več presežnih ur na leto,« so izpostavili.

Počitek, dopust, plača

Generalna sekretarka sindikata Breda Črnčec zato poziva k zagotavljanju dela po normativih, tedenskih urnikih, ki se ne bodo dnevno spreminjali, zagotavljanju počitka in letnega dopusta, pa možnosti prostega časa za zasebno življenje in družino ter s spoštljivim medsebojnim odnosom. Nujno je tudi dosledno spoštovanje delovne zakonodaje, je poudarila.

Posebna težava so po njenem mnenju nizke plače, zaradi katerih več tisoč Slovencev dela v Avstriji. Povprečna plača v gostinstvu je lani v obdobju prvih sedmih mesecev znašala 1260 evrov bruto oziroma 850 evrov neto, kar predstavlja 65 odstotkov povprečne bruto plače v Sloveniji. Najnižja osnovna plača po kolektivni pogodbi dejavnosti medtem še vedno znaša 529,20 evra bruto oziroma 412,25 evra neto, je spomnila Črnčečeva.

STA
Generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Breda Črnčec poudarja, da je treba večletno podplačanost delavk in delavcev premakniti z mrtve točke

»To je popolna anomalija in pomeni nujo po drugačnem plačnem modelu, ki bo odražal realno stanje in vrednotenje dela. Zaradi nizkih osnov so namreč nizki tudi vsi dodatki in delodajalci plačujejo velike razlike do minimalne plače, ki je uzakonjena, delavcem pa osnova ostaja nespremenjena. Z inflacijo le še dodatno pada realna vrednost že tako nizkih delavskih plač. Pada tudi njihova kupna moč. Še več, delavci na minimalni plači ne morejo dobiti niti posojila na banki. Za to zvonijo že vsi zvonovi, da večletno podplačanost delavk in delavcev v gostinstvu in turizmu premaknemo z mrtve točke,« je ostra sindikalistka. »Plače so vendarle ključne, da živimo neko normalno življenje, ne pa da zgolj životarimo iz meseca v mesec in se kljub mesečnemu oddelanemu fondu ur le za malenkost izognemo pragu revščine,« je sklenila in dodala, da so zato februarja začeli zbirati podpise zaposlenih v podporo sindikatu v pogajanjih za dvig plač, višino regresa za letni dopust in kolektivno pogodbo dejavnosti, ki se izteče konec leta.

Nazaj jih ni bilo

Na nedavni okrogli mizi o trenutni problematiki pomanjkanja kadrov v gostinstvu in turizmu so sodelujoči opozorili tudi na pomanjkanje zanimanja mladih za te poklice. Ravnatelj Srednje gostinske in turistične šole Radovljica Ivan Damjan Mašič je dejal, da se število dijakov na omenjenih programih manjša že več let, do drastičnega upada pa je prišlo leta 2012, ko se je število dijakov na njihovi šoli praktično prepolovilo. »S problemom se srečujemo že vsaj deset let, epidemija pa je krizo še poglobila,« je poročal.

Sta
Fedja Pobegajlo je povedal, da se je kljub državnim ukrepom za ohranitev delovnih mest marsikateri zaposleni odločil za zaposlitev v drugi panogi

Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije, za konec sklene nekaj misli, ki ponazorijo, kaj vse je prispevalo k tako težkim kadrovskim razmeram. Tudi sam je izpostavil, da sta turizem in gostinstvo panoga, ki jo je epidemija res preizkušala. »V Sloveniji je bilo v letih 2020 in 2021 poslovanje turizma prepovedano kar devet mesecev in pol. Kljub državnim ukrepom za ohranitev delovnih mest se je del zaposlenih odločil za zaposlitev v drugih panogah. V obdobju postopnega okrevanja turizma se niso odločili za vrnitev v panogo; na ta način so ravnali zaposleni v številnih evropskih državah.«

Pri sosedi še huje

»Turistična podjetja v Sloveniji – podobno kot v drugih evropskih državah – iščejo rešitve na področju pomanjkanja kadra z zaposlovanjem tujcev. V Avstriji na primer za letos napovedujejo kar 50 odstotkov tuje delovne sile v turizmu. V primeru pomanjkanja kadra podjetja tudi prilagajajo obratovalne čase lokalov,« je sporočil.

Nadeja se, da se bo pomanjkanje kadra popravilo tudi zaradi številnih dejavnosti za povečanje vpisa v strokovne šole, za kar si prizadevajo različne zbornice, Slovenska turistična organizacija, Center poslovne odličnosti pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, šole ...