Sonja Lovše Bambič, Generali Investments d.o.o
Generali Investments d.o.o.
Sonja Lovše Bambič, finančna svetovalka Generali Investments d.o.o.

Varčevanje je lažje, ko vemo, za kaj varčujemo. Zato ni nič čudnega, da ljudje z zastavljenimi varčevalnimi cilji dokazano privarčujejo več in hitreje od tistih brez. Glavna pomanjkljivost varčevanja brez cilja je, da privarčevan denar lahko zelo hitro porabimo v druge namene ali impulzivne nakupe.

Varčevanje za kratkoročne cilje je običajno najlažje, saj od nas zahteva manj vloženega časa in napora, hkrati pa imamo občutek, da je cilj dosegljiv in otipljiv. Sem uvrščamo varčevanja za potovanje, izobraževanje, nov gospodinjski aparat ali avto. Pri srednjeročnem varčevanju pa gre bolj za zahtevne cilje, kot je na primer nakup nepremičnine. Ker moramo biti za tovrstni cilj vztrajni dlje časa, se pri varčevanju pojavi več izzivov, hkrati pa je cilj potisnjen v prihodnost in zato manj otipljiv. Pri tem varčevalnem cilju je pomembno, da si poleg samega varčevanja zagotovimo tudi večjo razpršenost naložb, sprejmemo določeno tveganje za morebitno višjo donosnost. Eden najpomembnejših dolgoročnih ciljev je varčevanje za pokojnino. Tu gre za daljše obdobje varčevanja, ko lahko varčujemo že z nižjimi mesečnimi zneski. Ena od najlažjih in najprimernejših oblik dolgoročnega varčevanja je mesečno varčevanje v skladih. Pri dolgoročnem varčevanju je smiselno vlagati v delniške sklade.

Danes se bomo osredotočili na dolgoročni cilj varčevanja kajti obstaja kar nekaj pravil, ki si jih velja zapomniti. Prvo izmed njih je, da skoraj vsak vlagatelj, ki je na delniškem trgu prisoten vsaj 10 let, bo v vmesnem času utrpel najmanj enkratni padec v višini okoli 40-50 %. Od padca do nadaljevanja rasti v povprečju mine eno leto. Drugo pravilo je dejstvo, da negativni donosi na začetku varčevalne poti zaradi metode povprečnega stroška močno izboljšajo končni rezultat. Če imate pred seboj še vsaj 10 let varčevanja, so padci v prvi tretjini celotnega obdobja priporočljivi. Če so padci za dolgoročne varčevalce v prvi tretjini varčevanja priporočljivi, se morate tem izogniti v zadnji tretjini. Varčevanje naj bo sestavljeno tako, da boste v prvi tretjini celotnega obdobja kopičili premoženje, v drugi se ukvarjali z maksimizacijo donosov, v zadnji pa se pomikali proti vedno bolj varni strukturi naložb, se pravi bolj obvezniška in denarna usmeritev skladov, da vas tudi morebitna kriza ne bi prizadela in vam načela pridobljeni donos.

Na začetku varčevanja je nesmiselno pogosto gledati, kaj se z naložbo dogaja, kaj šele prilagajati. Namreč, ko se sredstva le kopičijo, to ne bo imelo opaznega vpliva na končni rezultat. V primeru pojava krize pa bi bilo priporočljivo, da mesečni znesek, ki ga namenite za varčevanje, še povečate ali celo dodate večje enkratno vplačilo. Večjo pozornost je potrebno nameniti na dogajanje nekje po petih letih, nato pa letno strukturo tudi prilagajati. Takrat se bo namreč tudi že nabrala določena vsota prihrankov, in ta bo imela veliko večjo vrednost za končni uspeh vašega varčevanja.

Ključno pri varčevanju je, da vztrajamo, ne glede na to, za katero obliko varčevanja se odločimo. Ni treba, da imamo glede zneska, ki ga privarčujemo, slabo vest. Kot je poudaril nemški finančni svetovalec Bodo Schäfer: »Varčevanje je plačevanje samemu sebi. Vendar brez discipline ne gre: varčevanja ne odlagajte v prihodnji čas, začnite danes.«