dragana veljić pecman
Generali Investments d.o.o.
Dragana Veljić Pecman, finančna svetovalka

V lanskem marcu smo doživeli več kot 30-odstotno korekcijo borznih indeksov po vsem svetu, kar se je pokazalo kot zelo lepa priložnost za vstop na kapitalske trge za dolgoročne investitorje.

Najboljši čas za investicijo je, ko bo na kapitalskih trgih doseženo dno. Vendar tega večina ljudi žal ne more zadeti. V krizi se strategije investiranja spreminjajo. Pogosto namreč zato, ker ne vemo, kdaj točno bo na borzi doseženo dno. V takih trenutkih vlagateljem svetujemo predvsem postopni vstop na kapitalski trg, najbolje v okviru mesečnega varčevanja. Na kapitalske trge je treba vstopati z razdeljenim zneskom na daljše časovno obdobje, predvsem pa zelo previdno. Kajti slabe novice ter težave bodo borze kratkoročno še pocenile, dobre novice pa bodo borzam vrnile zalet in številke obarvale zeleno.

Vsekakor mora vsak posameznik, ki investira v vzajemne sklade poskrbeti za njihovo primerno razpršitev, in se hkrati pripraviti na morebitne posledice vseh nemogočih posegov na kapitalskih trg s strani centralnih bank. Razpršitev portfelja med naložbene razrede, ki bodo okrevali in nudili zaščito pred prihodnjimi tveganji, je nujna.

Zgodovina kaže, da je bilo v časih krize treba pozornost usmeriti predvsem v kapitalske naložbe (nepremičnine, delnice, določeni vzajemni skladi, kriptovalute, plemenite kovine, surovine …), ki jih imamo namen držati dolgoročno – torej več kot 10 let. Kratkoročno je seveda priporočljivo okrepiti del denarnih naložb za izkoriščanje potencialnih priložnosti na kapitalskih trgih, vendar se je treba zavedati, da gledano dolgoročno tudi denarne naložbe prinašajo tveganje.

Tri zlata pravila investiranja

Ne glede na to ali investirate v dobri ali v slabih časih se je vredno držati treh ključnih napotkov, ki jih je treba narediti pred investiranjem in med samim investiranjem – še posebej v kriznih časih.

1. Primerna razpršitev – vsak investitor mora imeti glede na svoj cilj svoje naložbe razpršene med manj tvegane in bolj tvegane ter del naložb vsekakor tudi na »varnem«.

2. Letno balansiranje – po preteku določenega obdobja, na primer eno leto, mora vsak vlagatelj uravnotežiti svoj portfelj naložb – prodati »zmagovalce« in dokupiti »poražence ter razdeliti del donosov v varne naložbe.

3. Aktivno upravljanje s tveganji – pri vsaki naložbi morate imeti točno določen načrt, kaj boste storili v primeru rasti in kaj boste storili v primeru padca naložbe, ki ste jo izbrali. Tveganja je treba aktivno nadzirati in upravljati najmanj 2-krat tedensko in si pomagati z avtomatskimi prodajnimi naročili, opcijskimi pogodbami itn.

Usmerite pogled v trenutno situacijo skozi priložnosti, ki jih bo na kapitalskem trgu kar nekaj. V prvi vrsti pa naj vam zaželim, da predvsem ostanete zdravi. Le tako boste lahko tudi investirali in vlagali tako kot je treba.