Nasveti

Nihče ne zasluži tako malo, da ne bi mogel nekoliko prihraniti

Sonja Lovše Bambič, finančna svetovalka, KD Skladi
25. 3. 2018, 13.15
Deli članek:

Prejšnji teden je minilo devet let, odkar je Wall Street vstopil v bikovski trend. Bikovski trend ali t. i. bull market je oznaka za naraščanje tečajev delnic na določenem borznem trgu skozi daljše obdobje in je povezan s povečanjem zaupanja vlagateljev v trg.

Profimedia
Minimalna plača naj bi se po predlogu povišala za približno 25 evrov.

Zakaj je izmed vseh živali izbran ravno bik, je po nekaterih teorijah v njegovem načinu napada – to je zamah z rogovi navzgor. Najdaljši in najbolj znan bikovski trend je bil med oktobrom 1990 in marcem 2000, ko so tečaji na večini svetovnih finančnih trgov rasli po najvišjih stopnjah v zgodovini. Indeks S&P 500 je bil takrat vreden 676 točk, do danes se je njegova vrednost povzpela za dobrih 300 odstotkov. Za tako izjemno rast gre zahvala predvsem Ameriški Centralni banki - Fed, ki je s politiko ničelnih obresti in programom odkupovanja obveznic poskrbela za nenormalno likvidnost, ki je pljusknila tudi na delniške trge. Čeprav je Fed že začel cikel višanja obresti, pa so gospodarski temelji in dobički podjetij dovolj močni, da utegne optimizem še vztrajati, zato bi bik lahko rjovel vsaj še eno leto in tako vstopil v rekordno enajsto leto.

Tudi letošnje leto bo dobro za vlagatelje

Za zdaj ni videti, da bi se veselo obdobje kmalu končalo, so pa v letošnjem letu, vsekakor vlagatelji soočeni z večjimi izzivi. Pomembna tema letošnjega leta bo po našem mnenju prepletanje denarnih in fiskalnih politik v okolju močnejše gospodarske rasti. Gledano po naložbenih razredih (delnice, obveznice in denar) so naša priporočila nekoliko bolj zadržana kot lansko leto, saj imamo za delniške naložbe nevtralno priporočilo, obveznice nevtralno do negativno ter denar pozitivno poročilo. Zaradi določenih političnih in geopolitičnih tveganj pričakujemo nekaj volatilnosti.

Generali Investments d.o.o.
Sonja Lovše Bambič, finančna svetovalka KD Skladi

Najslabše jo lahko odnesejo tisti, ki imajo gotovino

Kateri naložbeni razred izbrati, je predvsem odvisno od tega, za kakšen namen varčujemo, koliko sredstev imamo že privarčevanih, kakšnemu tveganju se želimo izpostaviti ter kdaj bomo sredstva v prihodnje potrebovali. Slovenci smo znani po tem, da smo zelo konservativni in imamo zelo veliko privarčevanih sredstev na depozitih oziroma večino premoženja v hiši ali v denarju. Pred nekaj leti se je to zdela še dobra naložba, saj so bile obrestne mere na depozite višje od treh ali celo štirih odstotkov na letni ravni. Zdaj ko je Evropska centralna banka po krizi močno znižala temeljno obrestno mero (ki vpliva na vse druge obrestne mere), je zgodba nekoliko drugačna.

Slovenci premalo poznamo alternativnih oblik varčevanja

Relativno majhen del privarčevanega denarja imamo v skladih, naložbenih ali pokojninskih zavarovanjih, še manj v obveznicah ali delnicah. To, da danes več kot 65 odstotkov vseh vlog gospodinjstev leži na osebnih računih, kaže, da Slovenci ne poznamo dovolj dobro drugih oblik varčevanja in tudi njihovih prednosti.Težava, ki jo imajo skoraj vsi investitorji in varčevalci, ki so svoj denar dali v delniške naložbe, je, da nimajo dovolj dolgega investicijskega horizonta (ali pa investirajo prav v času borznega balončka, ko so trgi močno precenjeni in je pričakovan donos nizek ali celo negativen).

Daljše, ko je obdobje varčevanja ali investiranje, bolj tvegane naložbe lahko izberemo, saj bodo te dolgoročno lahko prinesle višje donose. Dobra implementacija varčevanja na dolgi rok bi bila videti nekako takole. Od začetka vplačevanja pa do približno desetletnega obdobja bi varčevali v bolj tveganih naložbah oziroma delniških skladih z visokim pričakovanim donosom. Vmes nekajkrat preverimo, ali je izbrani sklad še vedno privlačen in podcenjen (to lahko preverimo pri svojemu finančnemu svetovalcu). Če je izbrani sklad, v katerem smo varčevali, prinesel dobre donose že v prvih nekaj letih, lahko privarčevana sredstva preložimo v drug sklad z višjim pričakovanim donosom. Tega ne počnemo pogosto, enkrat na dve leti je dovolj. Po desetem letu lahko postanemo bolj konservativni in varčujemo v varnejši naložbi, recimo v mešanem skladu (ki vsebuje kombinacijo delnic, obveznic in ali depozitov). V tem obdobju nekoliko pogosteje spremljamo, kaj se dogaja s privarčevanimi sredstvi v skladu, in počasi zmanjšujemo izpostavljenost do sklada s preusmerjanjem sredstev v drug, varnejši sklad. Cilj naj bo, da imamo večino sredstev v varnih naložbah, ko se približujemo koncu varčevalnega obdobja.

Za konec pa vam podajam misel: Nihče ne zasluži tako malo, da ne bi mogel nekoliko prihraniti in nihče tako veliko, da ne bi mogel vsega zapraviti!