Navade

Varčuje vaš sosed bolje od vas?

Sonja Lovše Bambič, finančna svetovalka KD Skladi
17. 4. 2017, 13.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Varčevalne navade prebivalstva v različnih državah se zelo razlikujejo. Marsikdo se sprašuje, kako varčuje oziroma plemeniti denar njegov sosed.

Profimedia
Paleta različnih možnosti varčevanja je kar velika, nikakor ni to le hranilnik.

Še bolj zanimivo pa je vedeti, kako na splošno varčujemo Slovenci in ali smo po tem primerljivi z drugimi državami. Slovenski potrošniki se uvrščamo med tiste, ki so v Evropski uniji najbolj zagreti za varčevanje oziroma smo med varčnejšimi v Evropi. Bruto stopnja varčevanja znaša kar 14,1 odstotka, kar pomeni, da shranimo skoraj šestino razpoložljivega dohodka. Po podatkih SURS so v Evropski uniji bolj varčevalno usmerjeni le Švedi, Nemci, Nizozemci in Francozi.

Generali Investments d.o.o.
Sonja Lovše Bambič, KD Skladi

Paleta različnih možnosti varčevanja je kar velika – banka, vzajemni skladi, nogavica, naložbena zavarovanja, zlato, delnice, obveznice, itd. Čeprav so obrestne mere, ki jih varčevalcem v zadnjih letih ponujajo banke, zelo nizke, smo Slovenci pri svojih naložbenih odločitvah zelo previdni in še vedno najbolj verjamemo denarju v banki ali gotovini.

Kar 44 odstotkov vsega razpoložljivega premoženja gospodinjstev Slovenije je v depozitih, povprečje Evropske unije znaša 31 odstotkov. Slovenska gospodinjstva imajo 7 odstotkov prihrankov v gotovini, povprečni Evropejec pa ima v denarju le tri odstotke svojega premoženja. Državljani EU največji delež finančnega premoženja, in sicer 34 odstotkov, puščajo v življenjskih, pokojninskih in drugih oblikah zavarovanj. Slovenska gospodinjstva v zavarovalne produkte nalagajo okoli 15 odstotkov prihrankov. Slovenci so v primerjavi s prebivalci evrskega območja precej manj aktivni na finančnih trgih. V skladih imajo slovenska gospodinjstva naloženih okoli štiri odstotke prihrankov, medtem ko je delež v EU devet odstotkov.

Kakšne so varčevalne navade slovenskih gospodinjstev?

14 odstotkov gospodinjstev redno varčuje, 42 odstotkom uspe občasno varčevati, 15 odstotkom pogosto primanjkuje sredstev za varčevanje in 28 odstotkov gospodinjstev porabi vsa denarna sredstva za potrebe gospodinjstva, torej ne privarčuje nič. Najmočnejši motiv varčevanja Slovencev je večja finančna varnost ter biti kos nepričakovanim izdatkom. Nekateri varčujejo za večje nakupe, nakup stanovanja, popravila avta ali obnovo hiše, za počitnice ali prosti čas, dodatek k pokojnini. Nekateri pa varčujejo iz navade, kar kaže na zgledno finančno disciplino.

Gospodinjstva v Sloveniji ostajajo med relativno najmanj zadolženimi v evroobmočju, vendar pa tudi z manj finančnega premoženja. Neto premoženje slovenskih gospodinjstev v odstotku BDP ostaja več kot pol manjše od povprečja v evroobmočju. Razlogi za razliko v premoženju izhajajo tudi iz strukture finančnega premoženja. Struktura finančnega premoženja gospodinjstev v Sloveniji je v primerjavi z evroobmočjem bolj konzervativna, saj imajo več kot pol premoženja v obliki gotovine in vlog, kjer so donosi razmeroma majhni. Posledično imajo manj donosnejšega premoženja, kot so naložbe v investicijske sklade in obveznice ter v življenjska in pokojninska zavarovanja. V prihodnje, ob demografskih spremembah in vse nižjih pokojninah, tudi v Sloveniji pričakujemo večanje deleža tovrstnih naložb.

Irci najbolj naklonjeni investicijskim skladom

Po podatkih oziroma poročilu EFAMA, to je Evropska stanovska organizacija nacionalnih združenj podjetij, ki se ukvarjajo z upravljanjem premoženja, je bilo leto 2016 še eno rekordno leto za evropsko industrijo investicijskih skladov, kar pomeni, da se denarna sredstva prelivajo v investicijske sklade (delniške, obvezniške in denarne sklade). Irska je bila med evropskimi državami v letu 2016 najbolj naklonjena investicijskim skladom. Sledijo ji Luksemburg, Francija, Švica in Nemčija. Največji prilivi denarnih sredstev v Evropi v letu 2016 so se po vrstah naložb povečali na delniških skladih in skladih denarnega trga (kar 5,2 odstotka).

Zelo pomembno je, da se v ponudbi varčevalnih produktov odločimo za varčevalni produkt, za katerega menimo, da bo za nas najbolj primeren glede na naš način življenja, finančne zmožnosti in pričakovanja glede donosov oziroma tveganj, ki smo jih pripravljeni sprejeti. Menim, da bi moral vsak varčevalec, ki želi plemenititi svoje dohodke, obiskati strokovnjaka za varčevalne produkte, da bi mu svetoval, kako najbolje povečati svoj osebni portfelj financ in z njim dobro gospodaril.