Kongresni turizem je pri nas bolj ali manj novo področje, ki v sebi skriva veliko potenciala. Že nekaj časa pa se poudarja, da bi Slovenija lahko postala pomembno križišče kongresnih srečanj. Seveda je treba v ta namen najprej dodobra definirati, kaj kongresni turizem sploh je. To niso samo kongresi zdravnikov in znanstvenikov, nam je pojasnil Miha Kovačič.
Profimedia
Kongresni turizem je pomemben tudi zaradi prepoznavnosti države, pripomore pa tudi h gospodarski rasti.
osebni arhiv
Miha Kovačič, strokovnjak na področju kongresnega turizma in direktor zavoda Kongresnoturistični urad
Kongresni turizem je v Sloveniji še v razvojni fazi. Čeprav se lahko pohvalimo, da smo na določenih področjih že zelo konkurenčni tujim ponudnikom oziroma organizatorjem kongresnega turizma (to potrjujejo številni pridobljeni in odmevni mednarodni dogodki, ki so se že odvijali pri nas), se imamo hkrati še veliko za naučiti.
Na področju kongresnega turizma imamo nekaj odličnih strokovnjakov. Med njimi je gotovo MihaKovačič, direktor zavoda Kongresnoturistični urad, ki nam je zaupal, da se v okviru kongresnega turizma srečujemo s podobnimi izzivi kot vse preostale države Evrope in sveta. »Zato se moramo povezati, osredotočiti na izzive in jih s skupnimi močmi reševati drugega za drugim. Uspeh je neizogiben,« je prepričan.
Nova in privlačna destinacija
Sogovornik nam je ravno tako zaupal, da smo v očeh kupcev nova destinacija, kar je vedno aktualno, saj organizatorji neprestano iščejo takšne kraje, ki so zanimivi in hkrati primerni za poslovna srečanja. Ta se ne odvijajo samo v hotelih in kongresnih centrih, pač pa tudi v naravi in v bližini takšnih in drugačnih znamenitosti. In ravno tu lahko Slovenija, pa čeprav majhna, ponudi ogromno.
Vrste poslovnih srečanj
Razdelimo jih v štiri glavne skupine: sestanki, incentivi (motivacijska potovanja), kongresi in dogodki/razstave. Najbolj popolno ponudbo na področju kongresnega turizma ima Ljubljana, kjer se odvija več kot polovica vseh poslovnih srečanj pri nas.
»Poslovna srečanja se lahko denimo izvedejo pri Lepi Vidi na solinah, pa ob smaragdno zeleni Soči, v Postojnski jami, na gradovih, ki se razprostirajo po vsej državi, tudi na tržnici. Organizatorji radi poiščejo nepozabna prizorišča, v osnovi pa Slovenijo predstavljamo s štirimi kongresnimi produkti: srečanja v mestih, na Obali in Krasu, v alpskem predelu in v termalnih zdraviliščih. S tem dejansko predstavimo vso Slovenijo. Produkti se med seboj razlikujejo in tako nudijo klientom široko izbiro,« pojasnjuje Kovačič.
Najbolj popolno ponudbo na področju kongresnega turizma ima Ljubljana, kjer se odvija več kot polovica vseh poslovnih srečanj pri nas, sledijo Portorož, Bled in Maribor.
Največ je korporativnih srečanj
Na področju kongresnega turizma poznamo različne vrste poslovnih srečanj, ki jih razdelimo v štiri glavne skupine: sestanki, incentivi (motivacijska potovanja), kongresi in dogodki/razstave. Znotraj teh skupin smo v Sloveniji različno uspešni in konkurenčni.
Ali kot razloži Kovačič: »Verjetno pri besedi kongres najprej pomislimo na kongres zdravnikov ali znanstvenikov. A to je le en del celotnega kongresnega turizma, ki ga imenujemo znanstveno-strokovna srečanja. Ta srečanja se odvijajo predvsem na večjih in uveljavljenih destinacijah, saj potrebujejo celovitejšo infrastrukturo. Korporativna srečanja, ki jih je po številu največ, pa se medtem organizirajo praktično po vsej Sloveniji. Udeležuje se jih od pet oseb naprej. Tudi motivacijska potovanja, ki so mišljena kot nagrajevanje, se lahko odvijajo po vsej Sloveniji. Na tem segmentu se zahteva višja raven storitve, kar pri mednarodnih srečanjih lahko postane izziv. Slovenija namreč še nima mednarodnih hotelov s petimi zvezdicami, ki se pogosto uporabljajo pri incentivih.
Po napovedih bo Ljubljana prihodnje leto odprla takšen hotel, kar bo nedvomno privabilo tudi to ciljno skupino. Četrta skupina kongresnega turizma, v katero uvrščamo dogodke (ang. events), pa je pri nas še precej nerazvita, saj je Slovenija mednarodno še premalo prepoznavna, da bi ji uspelo privabiti odmevne mednarodne dogodke.«
Obvezno sledenje trendom
Miha Kovačič:
„Klasičen kongres je zelo zahteven projekt, zato se je dejavnost tudi profesionalizirala. Potrebno je zelo široko znanje na številnih področjih.“
Kongresni turizem ni pomemben le za tiste, ki se ga udeležujejo. Veliko lahko pripomore k prepoznavnosti države in navsezadnje tudi h gospodarski rasti. Ljudje, ki se udeležujejo tovrstnih srečanj v krajih, kjer bivajo, zapravijo veliko denarja, precej več kot preostali turisti. To posledično pomeni tudi več delovnih mest in vsestransko zadovoljstvo. Vendar pa se je tega segmenta treba lotiti z obilico strokovnega znanja, saj bomo le tako lahko konkurirali ostalim državam, ki so že dobro poznane v svetu kongresnega turizma.
»Klasičen kongres je zelo zahteven projekt, zato se je dejavnost tudi profesionalizirala. Potrebno je zelo široko znanje na številnih področjih. Eno je logistika (rezervacija dvorane, tehnična oprema, hotelske namestitve, pogostitve in vse ostalo, kar gre zraven), na katero pomisli vsak, ki organizira srečanje.«
A to ni dovolj za vrhunsko ponudbo, saj so zelo pomembna še znanja na področjih financ, prava, tehničnih znanj ter sposobnost komuniciranja s strokovnjaki z raznih področjih in sveta. »Priprave na mednarodni kongres se začnejo več let prej. Vloge strokovnih in organizacijskih odborov, ki jih sestavljajo mednarodni strokovnjaki, to samo potrjujejo. Poleg tega se je treba vseskozi zavedati nove generacije naročnikov, ki je drugačna in išče večjo dodano vrednost pri organizaciji srečanja.« Redno spremljanje razvoja in trendov igra pri tem, da nas konkurenca ne prehiti, ključno vlogo, še pripomni Kovačič.
osebni arhiv
