Med predlogi ukrepov, ki jih pripravljajo na ministrstvu za delo, je tudi nekaj olajšav (pri vlaganju v zdravje in usposabljanju delavcev, nadaljevanje olajšav za določeno obdobje za zaposlovanje starejših delavcev), a po drugi strani bi starejše delavce še bolj zaščitili in delodajalce še dodatno obremenili. Denimo s skladom za izobraževanje, kamor bi delodajalci vplačevali obvezen prispevek od prihodkov, izobraževanje delavca pa bi bilo po novem obvezno vsako leto in se denimo ne bi več štelo v njegovo boniteto, pišejo Finance.
Demografska slika Slovenije je problematična – število delovno aktivnih se že nekaj let krči, kar se bo pokazalo zdaj. Do leta 2020 naj bi se število aktivnega prebivalstva (torej tako zaposlenih kot brezposelnih) zmanjšalo v povprečju za osem tisoč na leto.
Glede na to, da je trenutno dobrih 800 tisoč delovno aktivnih prebivalcev, to pomeni približno enoodstotno krčenje števila delovno aktivnih na leto.
Slovenija bi morala – da bi zgolj ohranila zdajšnje razmere na trgu dela – imeti enoodstotno letno rast zaposlenosti.
Starejši delavci ostajajo med težje zaposljivimi, tudi zato, ker so dražji, opozarjajo podjetniki. Samo zaradi dodatka na delovno dobo so lahko dražji za 15 odstotkov.
Dela samo še tretjina starejših
Slovenija ima sicer eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših (od 55 do 64 let) v EU. Lani je znašala 36,6 odstotka, kar Slovenijo uvršča precej pod evropsko povprečje (53,3 odstotka). Še dodatno pa je upokojevanje pospešila pokojninska reforma. Lani je bilo tako v Sloveniji več kot pol milijona upokojencev. Med brezposelnimi pa je bilo starejših od 55 let 7,8 odstotka, večinoma je šlo za dolgotrajno brezposelne osebe.
Na ministrstvu za delo so v dokumentu Starejši in trg dela v Sloveniji zapisali, da so to predlogi, ki ne bodo nujno vsi izvedeni. Po pogajanjih s socialnimi partnerji bodo pripravili končno različico dokumenta in akcijski načrt za izvedbo ukrepov.
