Novice Svet24

Urša Cerar

Odbojka in študij 
"Zagotovo sem se v odbojki naučil reda, discipline, organiziranosti, ki jo potrebuješ, če hočeš vzporedno opravljati študij in se ukvarjati s športom. Če nisi organiziran, se boš težko ukvarjal športom in opravljal izpite. Pri športu moraš biti vedno točen, če zamujaš, si kaznovan. In sam zelo nerad zamujam. Pomembna je tudi osredotočenost na eno stvar, ki jo opraviš do konca in to temeljito. Po drugi strani od faksa vedno odneseš znanje. V času izpitov je pomembna koncetracija, da ostaneš miren, česar se naučiš oziroma pridobiš tudi v športu."

Po uspešni klubski in reprezentančni sezoni so prišli na vrsto izpiti na Fakulteti za elektrotehniko. Kako je šlo?

V prvem semestru sem naredil vse izpite, tako da sem imel dobro popotnico za zaključek. Da sem lahko opravil vse izpite, pa sem se moral odpovedati nastopu za reprezentanco v tretji skupini svetovne lige. Na faksu sem se dogovoril, da so mi izpitno obdobje strnili, tako da sem imel enajst izpitov (deset in kolokvij) v štirinajstih dneh. Ja, bilo je kar pestro. In uspešno. Opravil sem vse izpite in grem v tretji letnik.

Najtežji izpit je bil?
Recimo, da pri predmetu Električni stroji, ki je specifičen, profesor pa zahteva razumevanje snovi, kar se mi sicer zdi bistveno. Snov me je zelo zanimala, tako da sem se kar poglobil.

Imate kakšne ugodnosti pri študiju glede na to, da je vaš urnik natrpan s treningi in tekmami?
Ja, nekaj jih imam. Glede kolokvijev, ki so tekom leta, se na fakulteti ne prilagajajo, pri izpitih pa je nekaj fleksibilnosti, občasno je možno spremeniti datum izpita. Lani sem na primer zamudil en izpitni rok septembra, ker sem bil na svetovnem prvenstvu z mladinci in so mi omogočili opravljanje izpita na izrednem roku nekaj dni kasneje.

Kako na vaš študij gledajo trenerji? Zdaj ste zaradi izpitov izpustili pomembno tekmovanje v svetovni ligi?
Niso najbolj navdušeni. Razumejo, da študiram in da mi to veliko pomeni. Izobrazba je pomembna, tudi če si športnik in vedno se lahko zgodi kakšna poškodba, ki ustavi kariero. V članski reprezentanci je selektor Andrea Giani kar dobro sprejel mojo odločitev, čeprav bi seveda raje videl, da bi bil zraven. Tudi med klubsko sezono je nekaj prekrivanja treningov in predavanj. Na fakulteti se mi ne morejo prilagajati.

Profimedia

Kako pa potem usklajujete treninge in predavanja?
V klubu imam dogovor, da dopoldanski treningi niso vedno nujni, če imam takrat predavanja. Je pa vedno možno kakšne vaje na fakulteti opraviti, takrat ko imam čas in ne takrat ko imam tekmo ali trening. Z vsakim profesorjem se dogovarjam posebej. Če bi lahko večkrat manjkal, bi bilo sicer lažje, a poskušam obiskati čim več predavanj in vaj, da odnesem čim več. Največ se naučiš, če si prisoten na predavanjih.

Letijo na vas kakšne zbadljivke, češ študent, "intelektualec" ali obratno, na faksu, da ste "športnik"?
Mogoče se najde kakšen profesor, ki ne spremlja športa in meni, da je 'faks samo faks'. Prvič ko sem prišel k nekemu profesorju v prvem letniku, mi je rekel, 'moral se boš odločiti, ali za šport ali za fakulteto, oboje hkrati ne bo šlo'. Njegova izpita sem opravil, z devet in osem.

In kaj je potem rekel?
Spomnil sem ga, kaj mi je rekel prvi dan, pa je odvrnil, da mi je pač moral povedati, ker večina ne zmore obojega. Tako da ja, pri nekaterih še obstaja stereotip, da če si športnik, faksa pač ne boš delal.

Urša Cerar

Urša Cerar

O nujnosti potovanja
"Lani sem šel za en teden na Švedsko in Dansko. Letos greva s punco za 14 dni na Šri Lanko. Rad potujem, že od otroštva smo veliko potovali, tako da mi je prišlo že pod kožo. Počutil bi se nekako neizpolnjenega, če ne bi šel vsako leto nekam. V to ne štejem odhoda na hrvaško na morje, to ni zame. Štirinajst dni ali en mesec, ko imam prosto, poskušam čim bolj izkoristiti." 

Ste kdaj pomislili, da je vse skupaj preveč naporno. Da bi se odločili le za eno, za študij ali za odbojko? Da bi lahko po napornem treningu počival ali po koncu sezone brezskrbno odšel na pijačo s kolegi?

Vedno si vzamem čas zase. Prosti čas izkoristim, kolikor le gre. Seveda je tudi naporno. Ko prideš domov si utrujen, rad bi se ulegel, počival, a moraš postoriti še kaj za šolo. Najbolj pomembna je volja. In te mi ne manjka, ker vem, da se bom lahko po zaključku fakultete posvetil ali odbojki ali poklicu v povezavi s študijem. Moja prioriteta je čim prej zaključiti faks. Če sem zaradi tega bolj utrujen en dan, se bom že spočil, ko bom imel več prostega časa. Res je, da proti koncu sezone, ko si najbolj utrujen, pridejo na vrsto izpiti. Ko imamo zaključne tekme, se moram največ učiti. Vse skupaj je nekoliko težje uskladiti, ampak ni druge možnosti. Zjutraj grem v knjižnico, kjer sem do večera, potem pa na trening. V zimskem izpitnem obdobju se zgodi, da se izpiti kdaj prekrivajo s tekmami lige prvakov. Takrat se moram učiti tudi na poti.

Včasih slišimo novinarje ali športnike govoriti o odrekanju, o tem, koliko se morajo športniki odrekati za dosego svojih ciljev. Sliši se, kot da bi bili v šport prisiljeni. Če obrnemo perspektivo. Bi lahko rekli, da je privilegij biti zmožen se ukvarjati z vrhunskim športom?
Ja, v bistvu je nekoliko smešno. Če bi vprašal moje vrstnike, če bi bili profesionalni športniki in da bi dobro zaslužili, bi to najverjetno takoj sprejeli. Pri tistih, ki nimajo visokih ambicij v šoli, je nemara "logistično" lažje, kot če kombiniraš oboje. Vendar ne gre za odrekanje, če točno veš, kaj želiš. Slediš svojim sanjam, svojim ciljem, to je pot, ki se je moraš držati. Za odrekanje bi šlo, če bi z muko delal šolo ali se z muko ukvarjal s športom. Če imaš jasne cilje, se tudi ni tako težko odpovedati reprezentanci. Letos so me vsi spraševali, zakaj se nisem pridružil reprezentanci v svetovni ligi. Potrebno je gledati dolgoročno. Če ne bi naredil teh izpitov letos, bi jih moral kdaj drugič, septrembra ali naslednje leto, in bi bil potem mogoče ogrožen moj odhod v tujino.
Skratka, potrebna je organizacija. Ne, temu kar počnem ne bi rekel odrekanje. Res je, da bi z veseljem zdaj odšel na počitnice, ampak rad igram odbojko in mi treningi ne prestavljajo nikakršnega bremena. Ko si enkrat na treningu, se imaš vedno fajn. Vesel sem, da sem prišel do te stopnje.

Že razmišljate o tujini? 
Dobil sem že ponudbe iz zelo kakovostnih klubov. Zaenkrat sem si rekel, da se ne bom finančno poglabljal v te ponudbe, pozanimal sem se le, kdo je trener. Raje ne vidim, koliko bi zaslužil v tujini, ker bi mi lahko potem bilo težje ostati tukaj (smeh). Prioriteta je dokončanje študija.

Nikola Miljković

Po koncu študija pa ...?
Seveda, ko zaključim študij je odhod v tujino realna možnost, nenazadnje so v tujini zaslužki precej višji kot v Sloveniji. Nimam pa ambicij le v odbojki. Rad bi delal še kaj drugega. Po zaključku tretje letnika se bom najverjetneje vpisal v kakšen magistrski program. Čeprav sta klubski in reprezentančni urnik natrpana in imaš večinoma dva treniga dnevno, ostane še veliko časa. Raje se izobražujem, kot da hodim cele dneve na kavice. Vem, da mi bosta pridobljeno znanje in izobrazba kasneje koristila.

V zadnjih letih se povečuje število mladih, ki se izseljujejo iz Slovenije. Kakšno je vzdušje med vašimi vrstniki, kolegi, tako na fakulteti kot v klubu?
Imam precej prijateljev, ki niso športniki in imajo dokaj visoke cilje. Že iz gimnazije jih je šlo dosti v študirati v tujino, kjer imaš več možnosti kot v Sloveniji. Tujina predstavlja mladim nov izziv in mladi, ki ne vedo točno kaj bi, ali pa vedo zelo dobro kaj bi, gredo poskusit v tujino. Tisti, ki gredo študirat v tujino, ponavadi ne pridejo nazaj, kar je logično, glede na to, da je v tujini lažje dobiti službo in da so praviloma višje tudi plače. Osebno me je vedno mikala tujina, če ne bi imel možnosti s športom, bi najverjetneje odšel v tujino na študij, vsaj na izmenjavo ali magisterij. Če ne drugega, ti drugi kraji razširijo obzorje. Nenazadnje, če bi znanje iz tujine prenesli v Slovenijo, bi lahko to zelo pomagalo naši državi.

Omenili ste, da vam prostega čas ne ostane veliko? Verjetno v prostem času ne lovite Pokemonov?
Ne (smeh). Zagotovo to ni moja prioriteta. Zdi se mi, da sem jih prerastel že v osnovni šoli. Zdaj ko imam punco, preživljava čas skupaj, greva na kakšne večerje, se zabavava.

Nikola Miljković

Kaj reče na tako natrpan urnik vaša punca?
Tudi ona je zelo predana svojim ciljem, hoče biti uspešna v šoli in na fakulteti. Razumevava drug drugega. Urška je ful carica, ker si vedno vzame čas zame. Kaj pa poreče na to, ko res nimam časa, da bi bila skupaj? Hja, sama gre na morje (smeh), druži se s prijatelji. Sicer je malo težko, ko gledaš prijatelje, parčke na morju, ki uživajo. Ampak midva kar najbolje izkoristiva čas, ko sva skupaj, takrat se imava tako dobro, da načeloma lepi spomini trajajajo tudi takrat, ko nisva skupaj.

Urša Cerar