30-milijonska korist

NPU naj bi ovadil Mirka Tuša, njegovo bivšo ženo ter kranjskega poslovneža

J.P./STA
18. 1. 2022, 21.09
Deli članek:

Tri fizične osebe naj bi leta 2010 dvema gospodarskima družbama pridobile več kot 30-milijonsko protipravno premoženjsko korist na škodo druge družbe iz Celja.

Mediaspeed
Mirko Tuš, nekoč najbogatejši Slovenec

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je konec decembra lani zaradi suma zlorabe položaja ovadil tri fizične osebe. Z Generalne policijske uprave so danes v zvezi z vloženimi ovadbami sporočili, da so te povezane z izvedenimi hišnimi preiskavami februarja lani v povezavi z verižnim preprodajanjem in poviševanjem vrednosti deležev gospodarskih družb.

Kot so navedli, je podan utemeljen sum, da so tri fizične osebe pri opravljanju gospodarske dejavnosti zlorabile svoj položaj, saj so v letu 2010 dvema gospodarskima družbama pridobile protipravno premoženjsko korist v višini več kot 30 milijonov evrov na škodo druge gospodarske družbe iz Celja. To so storile tako, da so preprodajale deleže v več gospodarskih družbah in s tem zmanjšale možnost za poplačila najetih posojil.

Pri večkratni preprodaji deležev dveh gospodarskih družb so s cenitvami nepremičnin navidezno zviševale njihovo realno vrednost in deleže družb, kljub dejansko nespremenjeni vrednosti, ter jih po nekajkrat višji ceni prodale nazaj oškodovani družbi.

Epilog je tako dobila kriminalistična preiskava, v kateri so preiskovalci NPU februarja lani v hišnih preiskavah iskali dokaze zaradi domnevnega oškodovanja celjske družbe Engrotuš, piše 24ur.com. Neuradno so kriminalisti kot osumljence kaznivih dejanj po teh informacijah obravnavali celjskega podjetnika Mirka Tuša, njegovo nekdanjo ženo in takratno članico uprave Tanjo Tuš ter kranjskega poslovneža Danila Dujovića.

NPU je ob pomoči ljubljanskih in mariborskih kriminalistov izvajal hišne preiskave 2. februarja lani, in sicer je šlo za osem hišnih preiskav na območju ljubljanske, celjske, kranjske in murskosoboške policijske uprave. Potekale so v zasebnih in poslovnih prostorih, sodelovalo je 56 preiskovalcev in kriminalistov, nobeni osebi pa ni bila odvzeta prostost, so sporočili takrat.

Za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti je predpisana zaporna kazen od enega do osmih let.