Nizozemski in nemški organi pregona vse od jutra preiskujejo več kot 62 nepremičnin, domnevno povezanih s kriminalno združbo, ki je nezakonito pridobljen denar spretno kanalizirala v drugo državo. V okviru hišnih preiskav, v katerih sodelujejo policija, davčni inšpektorji in pravosodno ministrstvo, preiskujejo zasebne domove, draguljarne, podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo kovin, in druge poslovne prostore, poroča nemški Das Bild.
Sodelovanja v kriminalni organizaciji, ki je za prenos sredstev, pridobljenih z nezakonitimi posli, vzpostavila in spretno uporabljala sistem podzemnega bančništva, tako imenovanega neformalnega bančnega sistema »hawala,« je skupaj osumljenih kar 27 oseb. Mimo uradnih in zakonitih bančnih sistemov naj v Turčijo prenesli več sto milijonov nezakonito pridobljenih sredstev.
Kaj je sistem oziroma storitev »hawala«?
Gre za starodaven sistem prenosa denarja, ki je precej starejši od zahodnih bančnih praks in ki temelji na zaupanju. V osnovi gre za prenos denarja, ki temelji na ustnem dogovoru oziroma zagotovilu in ki se dejansko izvede brez dejanskega »fizičnega« premika denarja. Danes je še vedno v uporabi zlasti na Bližnjem vzhodu, v Indiji in Severni Afriki, a je bil v davni preteklosti razširjen skoraj po vsem svetu.
Na spletišču Market Business News (MBN) so storitev »hawala« pojasnili s primerom namišljenega delavca migranta iz Jordanije, ki je zaposlen v Dubaju. Ibrahim tako želi svoji soprogi, ki še vedno prebiva v Jordaniji, poslati pošteno zaslužen denar. Zaradi te ali one ovire se odloči za storitev »hawala« ter stopi v stik s tako imenovanim »hawala« posrednikom v Dubaju, mu da denar in posebno geslo, ki ga poznata samo on, posrednik in njegova soproga. Ta posrednik nato stopi v stik z drugim posrednikom v Jordaniji, mu sporoči znesek in geslo. Ko se pri tem posredniku zglasi Ibrahimova soproga, mu pove pravilno geslo, ta pa ji izplača denar. Končni rezultat »transakcije« je ta, da je posrednik v Dubaju posredniku v Jordaniji dolžan denar. Dolg nato v skladu z dogovorom poravnata naknadno. Pri MBN še pojasnjujejo, da lahko poznejša poravnava dolgov med posredniki vključuje vse od gotovine, blaga, nepremičnin, storitev ali celo delovne sile. Gre torej za zelo prikladen sistem zlasti za pranje denarja in prenos denarja nezakonitega izvora, kot v primeru današnjih hišnih preiskav, kjer naj bi osumljenci tako v Turčijo kanalizirali na stotine milijonov evrov »umazanih« sredstev. Zaenkrat še ni znano, s kakšno kriminalno dejavnostjo se je nemška kriminalna združba dejansko ukvarjala.
Kot je zapisano v Poročilu Evropske komisije o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi, »hawala in podobne neformalne storitve prenosa vrednosti pomenijo posebno grožnjo, zlasti v zvezi s financiranjem terorizma.« Ker običajno niso ustrezno registrirane in ne izpolnjujejo zahtev iz revidirane direktive o plačilnih storitvah, so ponavadi tudi nezakonite. Ker so glede na poročilo transakcije pri storitvah »hawala« pogosto »združene, nadomeščene z uvozom/izvozom blaga in pustijo omejeno sledljivost informacij,« jih je tudi zelo težavno preiskovati. Zaradi slabe sledljivosti pa je to tudi priročen način za prenos »umazanega« denarja oziroma nezakonito pridobljenih sredstev.
V današnjih hišnih preiskavah sodeluje več kot 850 policistov, sodišče pa naj bi že izdalo nalog za prijetje šestih osumljencev. Osumljenci naj bi bili stari med 23 in 61 leti.
