Pred ljubljanskim okrožnim sodnikom Cirilom Keršmancem je zevala zgolj prazna zatožna klop, tako da mu glede na okoliščine ni preostalo drugega, kot da predobravnavni narok preloži za nedoločen čas …

Kopačev zagovornik, odvetnik Žiga Klun, je pojasnil, da je njegova stranka od aprila 2017 na prekinitvi prestajanja kazni zapora na Dobu, in sicer zaradi »hudih kardiovaskularnih težav«. Kopač je bil po Klunovih navedbah že dvakrat operiran, zdaj pa čaka še tretjo operacijo. Posebna komisija na ministrstvu za zdravstvo je zanj ugotovila, da se mora izogibati stresnim situacijam, ki lahko prispevajo k poslabšanju zdravstvenega stanja oziroma lahko vodijo celo v odpoved srca, zato menda ni sposoben spremljati glavne obravnave. Tožilstvo je na drugi strani predlagalo, da Kopača pod drobnogled vzame sodni izvedenec in uradno pove, ali je sposoben spremljati sojenje. Potokar pa je zbolel tik pred zdajci in se je prek svojega zagovornika, odvetnika Ivana Šalinoviča, zavezal, da bo ustrezno zdravstveno opravičilo sodišču posredoval do 10. oktobra.

Potokar podpisoval le prazne listine

Potokar, ki že več desetletij »klošari« po Ljubljani, se je prav zaradi trošarinskih goljufij znašel med največjimi davčnimi dolžniki v državi z več kot dva milijona visokim dolgom, v sodni preiskavi pa se je zagovarjal, da je imel v tistem času težave s trdimi drogami in je pri spornih poslih igral le slamnatega direktorja podjetja Potokar & Co., ki naj bi ga v resnici vodil Kopač. Podpisoval je prazne liste in po naročilu hodil po denar na banko. V zameno je dobil vsakih nekaj dni plačilo 100 evrov, občasno tudi 500 evrov. Zatrdil je, da ni vedel, kaj podpisuje, da je potreboval denar za mamila, dokler ga organi pregona niso seznanili z dejstvi, pa ni niti vedel, kaj trošarina sploh je. Njegov zagovornik Šalinovič pa se sprašuje, kako je Potokar kot »ljubljanski brezdomec« od države sploh lahko dobil trošarinsko dovoljenje.

Po Kopačevem mnenju je tožilstvo v zablodi

Kopač je v sodni preiskavi povedal, da tožilstvo ne loči med pravno in fizično osebo, »v nobenem primeru namreč kot fizična oseba ne morem biti odgovoren za očitana mi kazniva dejanja, saj v podjetju Potokar & Co. nisem bil nikoli zaposlen ali bil kakorkoli poslovno povezan z njim«. Pojasnil je, da je njegovo poslovanje temeljilo le na posredovanju med veleprodajalci in končnimi kupci v Sloveniji, Potokar pa se je po njegovih besedah že od leta 2000 ukvarjal s prodajo derivatov in je imel za to tudi več skladišč. V preiskavi je pričal tudi eden izmed prevoznikov spornega goriva Anton T. Pojasnil je, da so se mu vsi postopki s Potokar & Co. zdeli sporni in da ne ve, kako so lahko dve leti delali brez kakršnegakoli nadzora in kako je država to dovolila.

Najstarejši primer na sodnikovi mizi

Podrobnosti iz obtožnice bo tožilstvo predstavilo ob začetku glavne obravnave, Potokar in Kopač pa sta neuradno v pregonu zaradi dogodkov iz leta 2005, ko je Potokar & Co. na veliko uvažal naftne derivate iz Italije, Avstrije in Madžarske, saj pri tem pa nista najavila poslov, niti nista predložila trošarinskih dokumentov in ustreznih obračunov trošarin. Obtožnica v zadevi je bila vložena leta 2011, pravnomočna pa je zaradi združevanja postala šele leta 2017. Po besedah sodnika Keršmanca je to najstarejša nerešena zadeva na njegovi mizi. Potokarjev odvetnik Šalinovič sicer trdi, da ljubljansko okrožno sodišče sploh ni pristojno za presojo, saj so bila kazniva dejanja storjena na ozemlju Avstrije, Madžarske in Italije. »Do posledice je prišlo na ozemlju omenjenih držav, saj se mora trošarina takoj plačati po izstopu iz trošarinskega skladišča,« poudarja v ugovoru krajevne pristojnosti.