Časarjev odvetnik Daniel Planinšec je potrdil prejem sodbe, po kateri je višje sodišče kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo tožilstva in potrdilo sodbo okrožnega sodišča, poročajo Primorske novice. Soobtoženi direktor varnostne službe WTN Nenad Vujinović odločitve koprskega sodišča ni želel komentiral.

Tožilstvo je Časarju in Vujinoviću v obtožnici očitalo, da sta s fiktivno pogodbo o nikoli opravljenem zunanjem varovanju pristaniškega kompleksa Luko oškodovala za skoraj 80.000 evrov.

Varnostniki v civilnih oblekah

Edini cilj fiktivne pogodbe je bil po prepričanju tožilstva zaslužek podjetja WTN. Od oktobra 2007 do leta 2009 naj bi tako Vujinovićevi varnostniki v civilnih oblekah in s svojimi avti opazovali dogajanje na zunanji strani luške ograje ter poročali tedanjemu delavskemu direktorju Pavlu Krumenakerju.

Sodišče je lani poleti Robert Časarja obsodilo zaradi zalorabe položaja pri projektu logističnega centra Luke Koper v Beltincih. Peterica obsojenih na prvi stopnji je po oceni sodišča v projektu oškodovalo Luko Koper in pridobili protipravno premoženjsko korist družbi Graj Inženiring v vrednosti 666.000 evrov. Časar je bil obsojen na dve leti in tri mesece zapora.

Do angažiranja zunanjih varnostnikov je sicer prišlo, ker je bila luška varnostna služba tedaj zelo slaba, zaradi česar so neznanci čez ali skozi ograjo odnašali ukradene stvari, je na sojenju na prvi stopnji pričal Krumenaker, ki je bil sprva med obtoženimi, a je v njegovem primeru zadeva že zastarala.

Po poročanju Primorskih novic pa je Časar veselo novico izvedel med pogojnim odpustom. Nekdanji prvi mož koprske luke je namreč zadnja leta preživljal za rešetkami, saj ga je sodišče pravnomočno obsodilo v zadevi Orleška gmajna.

Sodišče je ugotovilo, da je nekdanji poslanec SNS Srečko Prijatelj nagovoril Časarja in Mikuža k dogovoru za sklenitev kupoprodajnih pogodb za nakup nepremičnin. Kupec je bila Luka Koper, posrednik pri prodaji pa Mikuževo podjetje Premik net, ki je bilo deležno štiriodstotne provizije. Prijatelj je Časarja nagovoril, da od Mikuža zahteva in sprejme nagrado zase ter za Prijatelja. Mikuž naj bi na Prijateljevo nagovarjanje Časarju izročil 86.000 evrov, Prijatelju pa 245.000 evrov od 742.000 evrov, kolikor naj bi Luka Koper plačala podjetju Premik net.

Po več let trajajočem sojenju je sodišče Časarja obsodilo na pet let in devet mesecev zaporne kazni, vrniti pa je moral tudi protipravno pridobljenih 86.000 evrov. Prijatelj je dobil šest let zapora, Marjana Mikuža pa so oprostili.

Pred zaporom pobegnil v tujino

Po podatkih časnika Primorske novice je Časar po treh četrtinah prestane kazni zaprosil za pogojni odpust in ga tudi dobil, pri čemer je imel tudi veliko srečo. Pred prestajanjem kazni zapora je naprej zbežal v Dominikansko republiko, kjer so ga leta 2015 nazadnje aretirali in poslali nazaj v Slovenijo, a to očitno ni vplivalo na odločitev o pogojen odpustu. Na to odločitev ni vplivalo niti dejstvo, da si je Časar v času zapora prislužil novo zaporno kazen, vendar odločitev še ni pravnomočna. Na prvi stopnji je bil obsojen še na dve leti in tri mesece zapora zaradi zlorabe položaja v zvezi s projektom logističnega centra Luke Koper v Beltincih, ima pa odprt še en sodni postopek.